Kar nekaj bralcev se je, denimo, obregnilo ob dejstvo, da na slovenskih sporedih neprestano ponavljajo filme, pri čemer mnogi ugotavljajo, da brez pravega občutka za to, kakšni so kakovostni filmi in kakšni so mimobežni, ki nemara niti niso vredni omembe.
Televizijski so na našo uvodno pripombo o ponavljanju že odgovorili, rekoč, če prosto povzamemo, da res nekaj malega, a ne preveč. Celo to pravijo, da so nekateri že stotič ponavljani filmi še vedno zelo dobro gledani. Dobro. Tako govorijo.
Dokaz iz arhiva
V našem arhivu smo poskušali poiskati nekaj dokazov, kako to gre. Glede na našo elektronsko evidenco, ki seže petnajst let nazaj, Policijsko akademijo ali eno od njenih nadaljevanj (vseh skupaj jih je sedem, za letos načrtujejo še en film) predvajajo domala vsako leto od leta 1999 naprej. Zastavlja se vprašanje, ali je ta serija filmov res tako neverjetno uspešna, da jo neprestano ponavljajo. Ko smo nekoč to vprašanje zastavili komercialnim televizijcem na Pop TV, so odgovorili, da res, vendar tudi, da si gledalci menda želijo teh filmov, saj je gledanost zelo dobra. Naši bralci pravijo drugače. To je samo en primer.
Ker ima komercialna televizija po novem kanale, kot je Kino, na katerih res predvajajo nekaj novejše filme (vendar je za sprejemanje programa praviloma treba odšteti več, saj so v tako imenovanem podaljšanem naboru programov, ki stanejo), vendar zato trpi nabor filmov na Pop TV in Kanalu A, se je pridušal Miha Dolinar, ki se je s pismom odzval na pisanje v Pilotu.
Glede na nedavna odpuščanja v podjetju Pro Plus, lastniku Pop TV in Kanala A, bo bržkone veljalo, da ameriški lastnik zateguje pas in kakšnih posebej velikih izdatkov za filme ne predvideva. Tako so nam vsaj neuradno prišepnili pri njih.
Pri nacionalni televiziji so ponavljanja nekaj manj očitna, vendar so prisotna. To opažamo v uredništvu Nedeljskega, kjer poskušamo opraviti nabor filmov in oddaj, posebej priporočljivih v naslednjem tednu in ki jih vključimo v Pilotov izbor. Izbor je vse teži, saj so gledalci veliko večino filmov že videli v zadnjem letu. Pogosto dvakrat ali trikrat.
Prva zahteva
Glede na odziv bralcev je torej prva zahteva po boljši televiziji jasna: manj ponavljanj filmov, še posebej slabih in nekakovostnih! Raje naj namesto neumnih komedij in akcij izberejo kakšno dobro klasiko. Tudi naslednje mnenje je zelo zanimivo. Poslala ga je Lojzka Križman. Takole med drugim piše: »Sem zvesta gledalka televizije, res me vse zanima. Moti me, ko se gredo na televiziji igrice v smislu, ne boš ti mene, pač pa bom jaz tebe prizadel. Pri vsem tem omalovažujejo kmečko pamet. Verjamete ali ne, da smo kmetje bolj olikani kot ti, ki nam vladajo.« Bralka Lojzka je sicer navedla nekaj imen, ki so izjema, a to ni predmet tega članka, zato naj ostane pri povedanem. Prav tako ji ni všeč, da veliko nadaljevank kar prestavijo, brez posebnega razloga. In še to: ko je na sporedu kakšna slovenska nadaljevanka ali oddaja, besede in stavke nastopajoči pogosto nerazumljivo izgovarjajo, tako da pol besedila ne razumeš. Še posebej, kadar je v ozadju premočna glasba. »Dajte si že enkrat dopovedati, da televizijo gledamo predvsem starejši, mladi imajo druge mašine, da so na tekočem,« je še zapisala bralka in tako povzela kar nekaj podobnih mnenj, ki smo jih prejeli.
Tudi sicer ugotavljamo v uredništvu, da je največ sprememb v sporedih nepotrebnih. V zadnjem hipu spreminjajo filme na sporedu, mešajo štrene gledalcem, ker slabo predvidevajo vnaprej, rekorderji pa so na nacionalni televiziji, čeprav so v enakem položaju kot njihovi kolegi na tujem, kjer je manj takšnih sprememb. S to zahtevo se ujema mnenje Danice iz Velenja, ki se jezi zaradi menjave začetnega predvajanja nadaljevanke Ko listje pada. »Ali res ne morejo začeti v normalnem, enakem času?« Zanimivo je tudi njeno mnenje o tem, da je na sporedu preveč kriminalk in akcijskih filmov. »Dajte nam kaj lepšega!« je zapisala. In še: »Vrag naj vzame stokrat prežvečene reklame.«
In to je tokrat tretja zahteva, morda naslovljena bolj na oglaševalce kot na televizijce, čeprav so sostorilci pri tem kriminalnem dejanju: Naj oglasi ne žalijo inteligence ljudi in naj jih vsake toliko zamenjajo. Res preseda, ko že stotič gledaš oglas z enako vsebino. Bralec Marjan Kmetič je zapisal še, naj televizijci dvignejo ceno oglasov, če jih naberejo tako veliko. »Očitno je povpraševanja dovolj, zato jim res ni treba objaviti vsake smeti in za vsako ceno, ki jo dobijo,« je komentiral. O preostalih zahtevah pa naslednjič.
