Tokrat v rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika. objavljamo odgovor pravnika na vprašanje bralke glede razlike med pooblastilom državnega uradnika – notarja –, za kar je treba odšteti 70 evrov, in pooblastilom fizične osebe drugi fizični osebi, ki je brezplačno.
***
Bralka: Imam 83 let in čas ter bi želela prihraniti kakšen strošek. V pomoč bi rada bila tudi vnuku, ki ima redno službo zunaj Ljubljane. Na davčni upravi (ki jo imam za vogalom) v prvem koraku zanj nisem mogla oddati vloge v vložišču. V drugem koraku z njegovim pooblastilom meni je šlo. Čudno pa so me gledali, ker sem bila druga stranka v postopku jaz. Namen je bil njemu prihraniti odsotnost v službi. Če sta stranki složni, ne bi smelo biti težave. Vpis v zemljiško knjigo je bil kljub njegovemu pooblastilu uspešen šele pri četrtem koraku. Odklonila sem vpis prek notarja, ker je bila cena približno 70 evrov. Dobila sva informacijo, da se to uredi med uradnimi urami na zemljiški knjigi v Ljubljani. Ko sem prišla na Miklošičevo, kljub vnukovemu pooblastilu vpisa nisem mogla opraviti. Prejela sem odgovor, da se vpis nanaša nanj in mora priti sam. Tako mu nisem mogla prihraniti odsotnosti v službi. Ko je prišel sam, pa so mu rekli, da to ne spada pod Ljubljano, ampak pod Celje. Končno je uspelo. Moral si je vzeti prost dan in se peljati na uradne ure na celjsko sodišče. Dve odsotnosti iz službe, potovanje v Celje in nazaj. Za vpis je bila taksa deset evrov. Moji sprehodi do ustanov so bili za moje zdravje in popestritev časa.
Kakšna je razlika med pooblastilom državnega uradnika – notarja (za ceno 70 evrov) in pooblastilom fizične osebe drugi fizični osebi (brezplačno)? Ali mora biti pooblastilo fizične osebe kje overjeno in koliko to stane? Kako lahko to izvede fizična oseba po elektronski pošti in kolikšna je cena?
Odgovor: Na podlagi vaše življenjske izkušnje, pri kateri ste želeli kot babica pomagati svojemu vnuku pri urejanju upravnih in sodnih zadev, lahko ugotovim, da postopki pred državnimi organi pogosto zahtevajo strogo upoštevanje formalnih pravil, ne glede na dobronamernost ali soglasje med strankami. Glavno vprašanje se nanaša na razliko med pooblastilom, ki ga izda fizična oseba, in pooblastilom, ki ga overi notar.
Navadno pisno pooblastilo med fizičnimi osebami je pogosto zadostno za vlaganje vlog na Finančno upravo RS (Furs), kjer takšna pooblastila praviloma sprejmejo brez overitve. Vendar pa lahko uslužbenci Fursa zavrnejo ali zavlečejo postopek, če dvomijo o istovetnosti pooblastitelja.
Pri zemljiškoknjižnih postopkih so pravila strožja. Če pooblastitelj zemljiškoknjižnega predloga ne podpiše sam in ta naloga preide na pooblaščenca, mora biti pooblastilo notarsko overjeno. V določenih primerih mora biti tudi podpis na predlogu overjen. To pomeni, da navadno pooblastilo, četudi jasno izraža voljo strank, pogosto ne zadošča za vpis v zemljiško knjigo, če predlog podaja nekdo drug kakor lastnik. Strošek overitve pri notarju je okrog 70 evrov, na upravni enoti pa od tri do pet evrov za posamezni podpis. Zaradi nepoznavanja teh formalnosti se lahko zgodijo nepotrebne odsotnosti z delovnega mesta, vožnje med kraji in celo zavrnitve vlog, kakor se je zgodilo v vašem primeru s potovanjem v Celje.
