Medtem ko se mesta po svetu seveda najraje potegujejo za laskavi naziv najbolj zaželenega kraja za življenje, obstaja tudi druga, temnejša plat te zgodbe. Na dnu lestvice privlačnosti mest za življenje za leto 2025 (Global Liveability Index), ki jo vsako leto pripravi The Economist Intelligence Unit, se nahajajo mesta, kjer so stabilnost, varnost in osnovne storitve bolj oddaljene sanje. Letošnja analiza 173 mest po svetu ponovno razkriva globoke brazgotine, ki so jih pustili vojne, politična nestabilnost in skrajna revščina.
Na samem vrhu lestvice letos blesti København z indeksom 98 od 100, kar priča o skoraj popolnem sozvočju med stabilnostjo, zdravstvom, kulturo, izobraževanjem in infrastrukturo. Toda pogled na dno seznama ponuja srhljiv kontrast. Deset mest, ujetih v spiralo krize, se bori za vsako točko. Na repu je znova sirska prestolnica Damask, ki kljub nedavnim političnim pretresom ostaja sinonim za trpljenje.
Sence vojne in terorja
»Spodnji del naše lestvice večinoma zasedajo mesta z Bližnjega vzhoda in iz Afrike,« so zapisali pri The Economistu. »Damask še naprej ocenjujemo kot mesto, kjer je življenje najtežje na svetu.« Čeprav je decembra 2024 po 61 letih padla vladavina stranke Baas, se razmere za prebivalce niso bistveno izboljšale. Z indeksom 30,7 ostaja mesto ujeto v posledicah dolgotrajne državljanske vojne. Stabilnost in zdravstvo sta ocenjena katastrofalno, uničena infrastruktura in vsesplošno nasilje pa krojijo vsakdan.
Skoraj deset točk pred Damaskom je libijski Tripoli (172. mesto), ki ga pretresajo nenehni spopadi med rivalskimi milicami. Življenje v mestu je nevarno, osnovne dobrine, kot sta voda in elektrika, pa niso samoumevne.
Visoko na seznamu nevarnih mest je tudi Kijev (165. mesto). Zaradi nenehne ruske agresije in obstreljevanja civilnih ciljev sta varnost in infrastruktura v ukrajinski prestolnici močno prizadeti, kar se odraža v nizkem indeksu 44,5. Podobno sliko kaže Karači v Pakistanu (170. mesto), ki si z Damaskom deli najslabšo oceno za varnost (20 od 100). Teroristični napadi in visoka stopnja kriminala so del vsakdana.
Urbani kaos in propadajoča infrastruktura
Nekatera mesta se dušijo pod težo lastne rasti. Lagos v Nigeriji (168. mesto) je primer mesta, ki raste hitreje, kot mu lahko sledi infrastruktura. Napovedi ga uvrščajo med največja mesta prihodnosti, vendar se za zdaj sooča z ogromnimi pomanjkljivostmi v zdravstvu, izobraževanju in prometu. Podobno velja za Dako v Bangladešu (171. mesto), kjer v širšem mestnem območju živi več kot 20 milijonov ljudi. Posledice so katastrofalne: preobremenjen promet, pomanjkanje stanovanj ter nezadostna oskrba z vodo. Daka si z vojno prizadetim Kijevom deli najslabšo oceno za infrastrukturo.
Tudi v Harareju, prestolnici Zimbabveja (167. mesto), je življenje daleč od lahkega. Mesto se spopada z najslabše ocenjenim zdravstvenim sistemom na lestvici in propadajočo infrastrukturo. Pogoste prekinitve dobave vode in slabo stanje kanalizacije povzročajo izbruhe bolezni, kot je kolera.
Politična nestabilnost in socialni nemiri
V Caracasu v Venezueli (164. mesto) se za slikovito podobo mesta skriva kruta realnost. Politična nestabilnost, visoka stopnja kriminala in slabo zdravstvo so mesto potisnili na dno lestvice. Podobno je v Alžiru (169. mesto), kjer gospodarska kriza, visoka brezposelnost, zlasti med mladimi, in socialni nemiri otežujejo življenje prebivalcem.
Na seznamu najdemo še Port Moresby na Papui Novi Gvineji (166. mesto), kjer je največja težava izjemno slaba varnostna situacija, zaradi katere je kategorija stabilnosti prejela le 30 od 100 možnih točk.
Ko torej pogledamo skozi okno v katerem od naših mest, smo lahko srečnio, kajti na svetu živi na milijone ljudi, za katere je dostojno in varno življenje samo nedosegljiv ideal.
