Povprečna neto plača pri južnih sosedih se približuje slovenski, razlika je padla pod deset odstotkov. Toda globlja analiza razkriva kompleksnejšo sliko neenakosti, kupne moči in strukturnih razlik med gospodarstvoma, ki postavlja pod vprašaj, ali je hrvaški plačni »blitzkrieg« dolgoročno vzdržen. In seveda: ali bomo nemara čez pet let delo raje iskali v naši južni sosedi?
Statistični podatki so lahko včasih videti kot suhoparne številke, toda zadnji podatki o plačah na Hrvaškem in v Sloveniji morda kažejo trende, ki bi morali bržkone pritegniti pozornost vsakogar, ki ga zanima gospodarska prihodnost regije. Še konec leta 2022 je bila povprečna slovenska neto plača 36 odstotkov višja od hrvaške. Julija letos se je ta razlika stopila na 9,8 odstotka. Povprečna neto plača v Sloveniji je znašala 1577 evrov, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 1437 evrov.
Bliskovit skok
Ta bliskovit skok, ki ga poganjajo vstop v evroobmočje in schengen, močan turizem in izrazita rast plač v javnem sektorju, neizogibno postavlja vprašanje, ki je bilo še pred kratkim nepredstavljivo: ali se nam obeta scenarij, v katerem bodo slovenski delavci iskali delo pri južnih sosedih, namesto obrnjeno? Je scenarij, po katerem nas Hrvaška tako rekoč prehiteva po levi, realen?
Da bi razumeli, kaj se dogaja, moramo pogledati v osrčje hrvaškega gospodarstva. V drugem četrtletju 2025 je povprečna mesečna neto plača na Hrvaškem medletno zrasla za neverjetnih 17 odstotkov. Ta rast ni zgolj posledica tržnih sil, temveč tudi vladnih ukrepov in pomanjkanja delovne sile, ki sili delodajalce v dvig plač.
Najbolje plačane panoge so pričakovano IT, telekomunikacije in informacijske storitve, kjer so plače v povprečju 21 odstotkov višje od hrvaškega povprečja. Na drugi strani spektra so delavci v turizmu in gostinstvu, kjer so plače 10 odstotkov pod povprečjem, ter pomožni delavci in zaposleni v tekstilni industriji, katerih prihodki so tudi do 37 odstotkov nižji.
Izjemen primer preobrata pa so plače zdravnikov. Po poročilih so hrvaški zdravniki po nedavnih povišanjih v javnem sektorju prehiteli slovenske kolege po osnovnih plačah, ki se zdaj gibljejo med 1800 in 3200 evri, z dežurstvi pa so njihovi prihodki lahko tudi dvakrat višji. To je konkreten primer, kjer je Hrvaška ne le ujela, ampak celo prehitela Slovenijo v ključnem, visokokvalificiranem poklicu.
Globlji podatki
Vendar pa je lahko osredotočanje zgolj na povprečno neto plačo zavajajoče, poudarjajo tudi strokovnjaki. Analiza globljih podatkov razkrije precej bolj niansirano in za povprečnega hrvaškega delavca manj rožnato sliko.
Mediana proti povprečju: ključni podatek je mediana plače, ki deli populacijo na polovico in bolje odraža realnost. Hrvaška mediana neto plače znaša 1249 evrov, kar je precej manj od povprečja (1526 evrov). Bruto mediana je bila 1702 evra. To pomeni, da velika večina zaposlenih dejansko zasluži manj od povprečne plače.
Za primerjavo, zadnji razpoložljiv podatek za Slovenijo kaže mediano bruto plače oktobra 2024 v višini 1983,91 evra, kar kaže na bistveno višji splošni standard.
Na splošno je tudi pomembnejša primerjava bruto plač, ki izloči vpliv različnih davčnih sistemov. Tu je razlika med državama še vedno ogromna. Slovenska povprečna bruto plača je bila julija 2025 skoraj 26 odstotkov višja od hrvaške. To kaže, da je davčna obremenitev dela na Hrvaškem drugače strukturirana, kar sicer vodi do višjih neto zneskov, a manj prispeva v socialne blagajne.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so nam pojasnili, da v analizah plač sicer pogosteje uporabljajo bruto in ne neto plač. Bruto plača je med zaposlenimi lažje primerljiva kot neto plača, saj je slednja lahko med zaposlenimi različna (zaradi davčne obremenitve), kljub morebitni enaki višini bruto plače. »Kadar želimo primerjati neto plače, je priporočljivo primerjati plače med osebami v podobnih gospodinjstvih, na primer samska oseba, par z enim otrokom in podobno. S tem se iz primerjave izločijo vpliv različne obremenitve plač z dohodnino in prispevki za socialno varnost,« so še dodali.
Notranje razlike
Vrnimo se k primerjavi s Hrvaško. Čeprav se nominalne plače približujejo, podatki o bruto domačem proizvodu, prilagojenem za kupno moč, še vedno kažejo znatno prednost Slovenije. Poleg tega so na Hrvaškem ogromne notranje razlike. Povprečna plača v Zagrebu (1671 evrov) je devet odstotkov nad državnim povprečjem, medtem ko so plače v Vukovarsko-sremski, Požeško-slavonski in Virovitiško-podravski županiji tudi do 18 odstotkov nižje. Plače v velikih podjetjih so v povprečju osem odstotkov višje, v mikropodjetjih pa 10 odstotkov nižje od povprečja.
Slovenija se sooča s svojimi izzivi. Medtem ko je rast plač počasnejša, je morda bolj enakomerno porazdeljena in temelji na drugačni gospodarski strukturi. Slovensko gospodarstvo je bolj izvozno usmerjeno in industrializirano, kar zagotavlja večjo stabilnost v primerjavi s hrvaškim, ki je močneje odvisno od sezonskega turizma.
V prvi polovici leta 2025 je bila rast bruto plač v Sloveniji izrazitejša v javnem sektorju (10,6 odstotka) kot v zasebnem (5,3 odstotka), kar je deloma posledica odpravljanja varčevalnih ukrepov in pritiskov sindikatov. To kaže, da tudi Slovenija ni imuna za politično pogojene plačne prilagoditve.
Najvišje plače v Sloveniji ostajajo v panogah, kot so oskrba z električno energijo in plinom ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, medtem ko gostinstvo, podobno kot na Hrvaškem, ostaja na repu lestvice.
Prevelike razlike
Na podlagi analize lahko sklepamo o prihodnjih trendih. Hrvaška plačna konvergenca je realna in impresivna, vendar je njena trenutna hitrost verjetno dolgoročno nevzdržna. Temelji namreč na enkratnih učinkih (vstop v evroobmočje) in močni rasti plač v javnem sektorju, ki jo bo treba financirati. Brez bistvenega dviga produktivnosti v celotnem gospodarstvu, zlasti v panogah z nižjo dodano vrednostjo, bi lahko tako hitra rast plač povzročila inflacijske pritiske in ogrozila konkurenčnost.
Zanimiva je še primerjava plačne vrzeli med spoloma. Na Hrvaškem so moški v drugem četrtletju 2025 v povprečju zaslužili 15 odstotkov več kot ženske. V Sloveniji je bila po podatkih o mediani bruto plače za oktober 2024 razlika manjša – približno osem odstotkov razlike v korist moških
Misel, da bo Hrvaška v naslednjih petih letih v celoti prehitela Slovenijo po splošnem življenjskem standardu in višini plač za večino prebivalstva, je verjetno pretirana. Razlike v bruto plačah, kupni moči, stopnji neenakosti in gospodarski strukturi ostajajo prevelike.
Vsekakor pa je dogajanje pri južnih sosedih nekakšen opomin za Slovenijo. Hrvaška je postala resna tekmica za talente, zlasti v poklicih, kot je zdravstvo. Namesto strahu bi moral ta trend spodbuditi Slovenijo k resnemu razmisleku o lastnih strukturnih reformah – od davčne razbremenitve plač do ukrepov za povečanje produktivnosti in ohranjanje konkurenčnosti. Dirka med sosedama ne bo odločena na podlagi tega, kdo hitreje dviguje povprečno plačo, temveč po tem, kdo bo zgradil bolj vzdržen, pravičen in na znanju temelječ gospodarski model.
