Edina Adović prihaja iz Črne gore. Stara je 44 let. Na Vrhniki živi od leta 2018, njena hči je v prvem razredu osnovne šole. Trikrat na teden obiskuje tečaj slovenskega jezika, saj pravi, da znanje potrebuje predvsem zato, ker želi samostojno komunicirati. »Skupno bom opravila 180 ur, rada se učim, saj je tečaj odličen. Morda mi preglavice predstavlja edino dvojina, pa še to ni težko, če imaš cilj. Iščem namreč zaposlitev,« pravi ena od tečajnic Javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana. Edina pa ni bila edina, ki je torek, 7. oktobra, širši javnosti v živo predstavila, kako potekajo tečaji slovenskega jezika. Javni zavod je namreč na stežaj odprl vrata učilnic na tako imenovanih dnevnih odprtih vrat.
Dogodek je bil del projekta Tečaji in izpiti iz slovenskega jezika, ki ga sofinancirajo iz evropskih sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF). Izvajata ga Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) in Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana.
EU projekt, moj projekt 2025
Projekt je sicer tudi del nacionalne kampanje EU projekt, moj projekt 2025, ki ga že vrsto leto vodi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. V sklopu kampanje prijavitelji projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, pripravijo predstavitev svojega projekta v obliki celodnevnega dogodka za splošno javnost. V Sloveniji je bilo z evropskimi sredstvi podprtih že več 10.000 projektov, zaradi katerih v Sloveniji živimo bolje na številnih področjih. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je tako recimo odobrilo evropska sredstva za projekt Krepitev kompetenc vseh zaposlenih v zaporskem sistemu, pri čemer bo Evropski socialni sklad plus prispeval 994.200 evrov; za projekt »Razvoj kompetenc zaprtih oseb« vrednosti 4.478.765 evrov, kjer bo Evropski socialni sklad plus prispeval dobre tri milijone evrov evropskih sredstev, natančneje 3.199.696,90 evra, ter za razvoj delovnih kompetenc in socialnih veščin oseb, vključenih v probacijo, v vrednosti 733.000 evrov, pri čemer bo Evropski socialni sklad plus prispeval 425.140 evrov.
Brezplačna podpora
»Da bi bili tujci čim bolj informirani, sta na voljo dve središči: junija odprto informacijsko središče Infotujci, kjer lahko tujci pridobijo ključne informacije o življenju, delu in izobraževanju v Sloveniji, in Svetovalno središče osrednjeslovenske regije, ki deluje na Cenetu Štuparju, CILJ, kjer lahko vsi odrasli, tudi tujci, dobijo brezplačno podporo pri vključevanju v izobraževanje, vrednotenju znanja in samostojnem učenju,« pojasni Alida Zagorc Šuligoj, vodja svetovalnega središča v Javnem zavodu Cene Štupar. »Učenje slovenskega jezika udeležencem omogoča, da postanejo samostojnejši in bolj samozavestni pri vsakdanjih opravilih, hkrati jim odpira vrata na trg dela. Znanje jezika je pogosto ključni pogoj za zaposlitev, saj posamezniku omogoča, da razume delovno okolje, učinkovito komunicira s sodelavci in izraža svoje sposobnosti. Na tak način postane jezik orodje za enake priložnosti in socialno vključenost.«
Kultura predstavlja okvir, znotraj katerega posameznik razume družbene norme, vrednote in navade. Je tisti nevidni del integracije, ki gradi medkulturno razumevanje in spoštovanje. Spoštovanje kulturne raznolikosti in zagotavljanje enake obravnave vseh posameznikov sta temelj vključujoče družbe. »Priseljenci s seboj prinašajo bogastvo izkušenj, znanja in pogledov, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju in večji odprtosti skupnosti, v katero vstopajo. Na Cenetu Štuparju opažamo, da so programi, ki združujejo jezikovno učenje z vsebinami o slovenski kulturi, zgodovini in načinu življenja, izjemno učinkoviti,« opozori Alida Zagorc Šuligoj.
Priseljenci tako ne osvajajo le besed, ampak spoznavajo tudi zgodbe, ljudi in vrednote, ki oblikujejo našo družbo. S tem pridobijo občutek pripadnosti in enakovrednosti, domačini pa spoznajo pomen odprtosti in sprejemanja drugačnosti. »Le s takim celostnim pristopom lahko govorimo o resnični integraciji, ki ne pomeni le prilagajanja, temveč tudi medsebojno učenje, spoštovanje in soustvarjanje skupnega prostora, v katerem ima vsakdo možnost prispevati in uspeti,« pojasnijo na Cenetu Štuparju.
Komu so namenjeni?
Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.
Tečaje na podlagi postopkov javnega naročanja izvajajo jezikovne šole v več kot trideset mestih in krajih po Sloveniji. S pridobljenim jezikovnim in drugim znanjem osebe iz tretjih držav in osebe z začasno in mednarodno zaščito lažje konkurirajo na trgu dela in imajo možnost nadaljevanja izobraževanja ter aktivnega vključevanja v lokalno okolje. Od 16. maja 2024 se družinskim članom tujcev zagotavlja udeležbo na tečajih slovenskega jezika na preživetveni ravni. Operacija je 75-odstotno sofinancirana s sredstvi Evropske unije, iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
Katja Potočnik Nussdorfer, vodja programa opismenjevanje od 1. do 4. razreda v okviru Osnovne šole za odrasle Cene Štupar – CILJ, pravi, da je trenutno v njihov program vpisanih 228 oseb, ena tretjina teh je žensk. Prihajajo iz tridesetih držav: 40 odstotkov je Slovencev, osipnikov, ki jim ni uspelo končati redne osnovne šole, drugi so tujci. Ta semester jih največ prihaja iz Sirije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Afganistana in Severne Makedonije. »Trenutno je tretjina naših udeležencev vpisana v program opismenjevanja. Nekateri so nepismeni v latinici, nekateri niso obiskovali šole niti v svoji izvorni državi. Za te ljudi je nujno, da se pred učenjem slovenščine v okviru jezikovnega tečaja in vstopa na trg dela opismenijo: naučiti se morajo pisati, brati in usvojiti osnovne računske operacije. Tukaj ne govorimo o funkcionalni, finančni, matematični ali digitalni pismenosti, ampak o opismenjevanju, ki je osnova za samostojno življenje, normalno delovanje v družbi in učinkovito integracijo,« je pojasnila Katja Potočnik Nussdorfer.
V osnovni šoli za odrasle se učijo razumevanja in logičnega sklepanja. Udeležence učijo predvsem s praktičnimi pristopi. Martin Křivka, učitelj razrednega pouka in specialni pedagog na Osnovni šoli za odrasle Cene Štupar – CILJ, pravi, da je v učilnici najpomembneje, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ki ga lahko pove na glas, brez pripomb drugih udeležencev. »V našem razredu se ne zasmehujemo in ne norčujemo iz sošolcev in drugih,« opozori Křivka in pristavi, da je zanj največje priznanje kot učitelja zavedanje, da ima v razredu tako imenovano tiho avtoriteto. Ko vidim udeležence, ki se med učenjem zabavajo in mi med odmori zaupajo osebne izzive. Biti učitelj ni le poklic, je način življenja. »Včasih si učitelj, včasih prijatelj, včasih starš ali vse v enem.«
Začetna integracija priseljencev
Urša Korošec je vodja programa Začetna integracija priseljencev, Cene Štupar – CILJ. To je javnoveljavni program učenja slovenskega jezika za odrasle priseljence. Programa se je od leta 2018 udeležilo 5309 udeležencev, ki so bili v povprečju stari med 35 in 40 leti, 60 odstotkov je bilo žensk, prihajajo pa iz kar 47 različnih držav.
»Namen programa je razvijati sporazumevalne zmožnosti v slovenščini in s tem omogočiti lažjo vključitev priseljencev v slovensko družbo ter na trg dela. Program zajema kar 11 modulov,« je povedala. Tečaji so za udeležence brezplačni, saj jih sofinancirata Evropska unija iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM). Udeleženci obiskujejo tečaje z namenom, da bi pridobili znanje, potrebno za uspešno opravljanje preizkusa znanja iz slovenščine na vstopni (A1) in osnovni ravni (A2/B1), ter iz želje po lažjem vsakdanjem komuniciranju, boljših zaposlitvenih možnostih vse do izpolnjevanja zakonskih zahtev za bivanje ali državljanstvo. »Učenje traja 180 ur (z možnostjo podaljšanja za dodatnih 60 ur), tečaji pa potekajo v različnih terminih, dopoldne, sredi dneva, popoldne, zvečer in ob koncu tedna,« je razložila Urša Korošec.
Tako se je glasil naslov okrogle mize, ki je potekala ob dnevu odprtih vrat. Sodelovali so udeleženci, ki obiskujejo osnovno šolo za odrasle od 1. do 4. razreda, program opismenjevanje. »To so tujci, ki so nepismeni v latinici, nekateri pa tudi v maternem jeziku, in niso končali osnovnošolskega izobraževanja. Prihajajo iz Kosova, Sirije, Afganistana, Iraka, Kambodže, Eritreje, Tunizije, Severne Makedonije,« pojasni Katja Potočnik Nussdorfer, vodja projekta Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce za mednarodno zaščito, ki ga sofinancira Evropska unija, Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Poleg nje so okroglo mizo moderirali učitelji, ki učijo v Osnovni šoli za odrasle, Martin Křivka, Sonja Grmovšek in Hevidar Mustafa. Slednji je tudi medkulturni mediator in je učencem pomagal pri razumevanju in prevajanju, saj govori arabsko, farsi, turško, dari, paštu, angleško, kurdsko in slovensko.
Vreme, mir, narava …
V prvem delu okrogle mize so se pogovarjali tudi o tem, zakaj se tujci učijo slovensko in kateri jezik uporabljajo v družinskem krogu. Veliko jih je odgovorilo, da se slovenščine učijo, ker tukaj živijo in se morajo naučiti jezik okolja. Povedali so, da se z znanjem slovenščine lahko samostojno sporazumevajo na banki, v trgovini, pri zdravniku … Tečajnike zato najbolj zanimajo praktične teme, recimo deli telesa, bolezni in počutje (za obiska zdravnika) in vse potrebno za urejanje poslov na upravni enoti. »V družini se pogovarjajo v maternem jeziku, vendar je zanimivo, da starejši otroci govorijo materni jezik staršev, mlajši pa ne. Otroci priseljencev se namreč med seboj pogovarjajo v slovenščini. V družini, kjer imajo veliko otrok, najmlajši otroci govorijo slovensko in ne razumejo več maternega jezika staršev,« pojasni Katja Potočnik Nussdorfer.
Za učenje slovenščine ženske porabijo več časa kot moški, čeprav skrbijo za otroke in gospodinjstvo. »Veliko jih vsak dan učenju nameni eno uro. V tem času naredijo domačo nalogo, berejo in poslušajo glasbo v slovenščini, nekateri vadijo tudi pisanje,« pravijo na Cenetu Štuparju. Tečajniki poročajo, da ne govorijo slovensko dovolj v svojem socialnem krogu. »Razlogi za to so različni: komunikacija steče hitreje v angleščini, Slovenci bi radi vadili angleščino, četudi poskušajo z njimi govoriti slovensko, prav tako pravijo, da v službi nihče ne govori slovensko, ampak angleško, bosansko, hrvaško,« doda Katja Potočnik Nussdorfer.
Okrogle mize sta se udeležila tudi predstavnika Urada za oskrbo in integracijo migrantov, saj so tečajniki potožili, da je največja težava najti stanovanje in predrage najemnine. Pojasnili so, da je stanovanjska problematika enaka za vse, tudi za Slovence, in da živijo v državi, kjer so cene stanovanj in najemnin visoke, prav tako drugi stroški. »V Sloveniji sta zaposlena oba parterja, ne le moški, in zato lažje shajata z mesečnimi izdatki. Za normalno življenje se bosta morala oba zakonca zaposliti, ne le moški, kot je navada v nekaterih državah,« svetujejo na Cenetu Štuparju. Tečajniki so odgovarjali tudi na vprašanje, kaj jim je v Sloveniji všeč. »Vreme, šola, mir, narava, kultura, kulturne znamenitosti, punce, prijazni ljudje, to, da ni gneče,« so se glasili najpogostejši odgovori. »Hočejo postati del slovenske družbe, se tu ustaliti ter živeti z nami in med nami. Počutijo se sprejete in doslej so imeli pozitivne izkušnje: ko so potrebovali pomoč, se je vedno našel nekdo, ki jim je prisluhnil in pomagal najti rešitev,« o tujcih sklene Katja Potočnik Nussdorfer.
