Talent pogosto merimo z univerzitetnimi diplomami in dolgimi seznami dosežkov. Toda Steve Jobs, pokojni soustanovitelj podjetja Apple, je iskal nekaj globljega. Za prepoznavanje resnično inteligentnih posameznikov se ni zanašal zgolj na formalne kvalifikacije, pač pa je bila po njegovem mnenju ključna druga lastnost, ki loči zrnje od plev — sposobnost videti širšo sliko.
Že leta 1982, ko je Apple šele dobro začenjal svojo pot proti vrhu tehnološkega Olimpa, je Jobs v enem izmed svojih govorov poudaril pomen perspektive. »Spomin je pomemben,« je dejal. »Toda enako ključno je, da znate videti celotno sliko, kot bi z 80. nadstropja opazovali mesto pod seboj. Medtem ko drugi preučujejo nepomembne, majhne zemljevide, da bi prišli od točke A do točke B, inteligentni posamezniki preprosto vidijo vse pred seboj.«
Temelj zaposlovanja
Ta filozofija je bila temelj Jobsovega pristopa k zaposlovanju. Ni iskal zgolj izkušenih inženirjev ali spretnih menedžerjev, pač pa je iskal vizionarje, ki bi lahko razumeli tako posamezne komponente kot celoten ekosistem, ki ga je Apple gradil. Njegov cilj je bil sestaviti ekipo tako imenovanih »A-igralcev«, kot jih je sam poimenoval – najboljših med najboljšimi, ki bi drug drugega spodbujali k odličnosti.
»Spoznal sem, da ti resnično uživajo v medsebojnem sodelovanju, ko zbereš dovolj takšnih ljudi,« je pojasnil Jobs. »To je zato, ker pred tem pogosto niso imeli priložnosti delati z ljudmi enakega kova.«
Da bi našel te izjemne posameznike, se je posluževal tudi nekonvencionalnih metod. Ena izmed njih je bil tako imenovani »pivski test«. Namesto formalnega razgovora v sterilni pisarni je potencialnega kandidata povabil na sprehod in pivo. S tem je želel ustvariti sproščeno okolje, v katerem bi lahko ocenil, ali je oseba primerna tudi za druženje izven delovnega časa.
Spoznavanje osebnosti
Sprehodi so kandidatom pomagali, da so se sprostili in pokazali svoj pravi obraz. Ob pivu pa jim je Jobs zastavljal vprašanja, ki so segala onkraj poklicnih izkušenj. Zanimalo ga je na primer: kdaj ste nazadnje nekaj dosegli, na kar ste resnično ponosni, kaj ste počeli prejšnje poletje? S takšnimi vprašanji ni želel preverjati znanja, temveč spoznati osebnost, strasti in način razmišljanja kandidata.
Jobsov pristop k zaposlovanju je bil v srčiki preprost: iskal je ljudi, ki so bili pametni v tradicionalnem smislu, a so imeli tudi širino duha, radovednost in sposobnost povezovanja na videz nepovezanih idej. Verjel je, da se prava inovacija ne rodi iz ozkega strokovnega znanja, temveč iz sposobnosti videti celoten gozd.
