Hrvaški sabor bo ta teden postal prizorišče ene najobsežnejših pravosodnih reform v zadnjem desetletju. Na klopeh poslancev se bo znašel paket šestih ključnih zakonov, katerih spremembe niso zgolj kozmetične narave, temveč predstavljajo temeljni pogoj za vstop Hrvaške v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, kar pričakujejo v prihodnjem letu. Gre za strateški korak, s katerim želi Zagreb dokončno utrditi svoj mednarodni položaj in dokazati zavezanost vladavini prava. Pri tem pa uvajajo še nekaj drugih novosti in tudi eno novo, presenetljivo kaznivo dejanje.
V središču zakonodajne prenove je sicer odločen boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Minister za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo Damir Habijan je ob predstavitvi paketa poudaril, da so spremembe nujne za večjo učinkovitost in transparentnost sistema.
Posebno pozornost javnosti pa je pritegnila napovedana novost v kazenskem zakoniku. Uvaja se namreč novo kaznivo dejanje – ogrožanje življenja in premoženja s sistemom umetne inteligence. Čeprav podrobnosti o tem, kako bo to dejanje opredeljeno v praksi, še niso povsem znane, gre za pomemben korak pri prilagajanju zakonodaje tehnološkim izzivom 21. stoletja. Poleg tega se revidira tudi kaznivo dejanje podkupovanja poslancev, kar kaže na jasno politično sporočilo o ničelni toleranci do korupcije v najvišjih krogih oblasti.
Hrvaška reforma prinaša tudi strožja pravila za same sodnike. Po novem jim bo izrecno prepovedano sprejemanje daril, s čimer se želi preprečiti vsakršen dvom o njihovi nepristranskosti. Spreminja se tudi sistem ocenjevanja njihovega dela — večji poudarek bo na merilih kakovosti in ne zgolj na številu rešenih primerov, kar naj bi prispevalo k bolj premišljenim in pravičnim sodbam.Spremembe obsegajo tudi modernizacijo sodnih postopkov. Zakon o pravdnem postopku bo po novem omogočil tonsko snemanje obravnav. Ta ukrep naj bi po besedah ministra Habijana celoviteje zaščitil procesne pravice strank v postopku, hkrati pa sodnikom omogočil hitrejše in učinkoviteje vodenje postopkov, saj se bo zmanjšala potreba po dolgotrajnem zapisovanju.
Za večjo pravno varnost bodo poskrbeli tudi z novelo zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, popularno imenovanih žvižgačev. Odslej bodo enakega pravnega varstva kot tisti, ki nepravilnosti prijavijo varuhu človekovih pravic, deležni tudi posamezniki, ki se bodo obrnili neposredno na policijo ali državno tožilstvo.
Slovenija je bila sicer v OECD sprejeta že leta 2010.
