Predstavljajte si tipično nemško poletje. Vonj po klobasah na žaru, natančno zložene brisače na ležalnikih in avtoceste, zabasane z avtodomi, ki se valijo proti jugu. Toda pod to idilično podobo vre globok, skoraj eksistencialen spor, ki deli narod: boj za poletne počitnice.
Britanski časnik The Guardian poroča, da se zvezne države med seboj prepirajo. V enem kotu ringa sta ponosni južni deželi, Bavarska in Baden-Württemberg. V drugem preostalih 14 zveznih dežel, ki so, milo rečeno, naveličane. Jabolko spora je najbolj zaželen termin za šolske počitnice – od konca julija do sredine septembra, ko je sonce najbolj zanesljivo in Jadransko morje najtoplejše.
Ta zlati termin si že desetletja lastijo Bavarci in njihovi sosedje, medtem ko morajo otroci v Berlinu, Hamburgu ali Porenju v šolo vrniti že sredi avgusta, ko se južnjaki šele dobro odpravljajo na plažo.
Preprečevanje kaosa
Sistem, uveden davnega leta 1964, je bil zasnovan z nemško natančnostjo: preprečiti prometni kaos in raztegniti turistično sezono. Večina dežel zato po urniku kroži in vsakih nekaj let »potegne kratko« s počitnicami, ki se začnejo že junija. Toda ne jug. Oni imajo fiksni koledar. Njihov izgovor? Otroci morajo pomagati pri pobiranju krompirja in žetvi.
Ta argument, ki je bil v šestdesetih letih morda celo utemeljen, danes zveni kot prizor iz zgodovinskega filma. Čeprav imata obe deželi res največ kmetij v Nemčiji, si je težko predstavljati množice otrok, ki bi namesto igranja videoiger z veseljem pobirale pridelke. Zakoni o zaščiti otrok in avtomatizacija sta to podobo že zdavnaj izbrisala. Toda tradicija je trmasta reč, sploh če prinaša najlepše sonce.
Ogorčenje proti »južnjaškemu privilegiju« je zdaj deležno glasne kritike. Dorothee Feller, ministrica za izobraževanje iz Severnega Porenja-Vestfalije, najgosteje poseljene nemške dežele, je udarila po mizi. »Tudi mi v Porenju bi z veseljem imeli poznejše počitnice,« je dejala in sprožila cel plaz. Njena dežela ima tretje največje število kmetij v državi, zato bi z lahkoto uporabila isti »žetveni izgovor«, toda držijo se pravil.
Pravičnejši sistem
Pridružile so se še druge dežele. Minister iz Spodnje Saške je obstoječi dogovor označil za »nezadovoljivega«, njegov kolega iz Turingije pa poziva k »sodobnemu in pravičnemu« sistemu za vse.
Pred leti sta Berlin in Hamburg poskušala doseči, da bi se izognili zgodnjim junijskim terminom, vendar sta naletela na oster odpor turističnega lobija. Ta je trdil, da bi »krajšanje počitniškega koridorja« uničilo obmorska letovišča ob Severnem morju in ob Baltiku. Toda tudi ta argument izgublja na teži. Statistike namreč kažejo, da se kar 78 odstotkov Nemcev raje odpravi na počitnice v tujino, kar pomeni, da so domače plaže majhen del enačbe.
Vendar se bavarski voditelj Markus Söder ne da. Z odločnostjo, ki meji na trmo, vztraja, da ne bo nikoli pristal na spremembo. Po njegovem mnenju so pozne počitnice tudi »globoko zasidrane v bavarski kulturi«. Šel je celo korak dlje in izjavil, da je ta ritem »tako rekoč sestavni del bavarske DNK«. Sprememba bi po njegovem mnenju porušila tudi smisel binkoštnega premora sredi junija, ki bi bil preblizu poletju.
