Občudovalce neba in nočne romantike je danes čakal izjemen astronomski dogodek. Pozno popoldne in zvečer je nastopil popolni lunin mrk, ki je polno luno odel v skrivnostno rdečo barvo in jo za več kot eno uro spremenil v tako imenovano krvavo luno. Pojav, ki ga ni šlo zamuditi, je bil viden iz vse Slovenije, vendar je bila za optimalno doživetje ključna izbira prave lokacije, zaradi oblakov pa tudi malo sreče.
Šlo je za najopaznejši in najbolj dramatičen lunin mrk po letu 2022, na naslednjo primerljivo priložnost pa bo treba čakati štiri leta, vse do zadnjega dne leta 2028.
Nedeljski spektakel se je začel odvijati, še preden se je luna sploh dvignila nad obzorje, kar je dogodku dodalo poseben čar in hkrati predstavljalo izziv za opazovalce.
Začelo se je ob 19.21
Kozmična predstava se je začela ob 17.26 po našem času, ko je Luna vstopila v Zemljino polsenco, kar pa s prostim očesom še ni bilo zaznavno. Ključni trenutek je nastopil ob 18.26, ko se je začel delni mrk z vstopom Lune v polno Zemljino senco. Vendar je bila takrat Luna za opazovalce v Sloveniji še vedno pod obzorjem.
Gledalci so se nebesnemu dogajanju pri nas lahko pridružili ob njenem vzhodu ob 19.21. Luna se je prikazala na vzhodnem nebu že delno zatemnjena, kar je ustvarilo edinstven fotogeničen prizor. Le deset minut kasneje, ob 19.30, se je začela faza popolnosti. Luna je bila takrat v celoti prekrita z Zemljino senco in se je odela v značilne rdečkaste odtenke.
Vrhunec mrka, ko je bila Luna najgloblje v Zemljini senci in predvidoma najtemnejše rdeče barve, je nastopil ob 20.11. Takrat je bila le dobrih sedem stopinj nad obzorjem, zato je bilo za opazovanje nujno poiskati lokacijo z odprtim in neoviranim pogledom proti vzhodu oziroma jugovzhodu. Popolnost je trajala do 20.56, ko je Luna počasi začela zapuščati senco.
Zakaj takšen odtenek?
Značilna rdeča barva, zaradi katere pojav včasih imenujemo krvava luna, je posledica lomljenja in sipanja sončne svetlobe v Zemljini atmosferi. Medtem ko Zemlja blokira neposredno sončno svetlobo, del te vseeno potuje skozi našo atmosfero, ki deluje kot filter. Modra svetloba se v zraku razprši, rdeči del spektra pa potuje naprej, se rahlo upogne in osvetli Lunino površje, ki zato zažari v odtenkih bakra, oranžne in temno rdeče.
Dodatno poslastico za ljubitelje astronomije je predstavljal planet Saturn. Ta je bil med mrkom ponekod viden, če smo imeli srečo, kot svetla pika levo pod zatemnjeno Luno.
Za opazovanje pojava ni bilo treba imeti posebne opreme, saj je bil viden, če pogleda niso ovirali oblaki, že s prostim očesom. Pogled skozi daljnogled ali teleskop pa je razkril več podrobnosti na Luninem površju in poudaril globino barv.
Ključen za nepozabno doživetje je bil umik od mestnih luči, ki s svetlobnim onesnaženjem zmanjšujejo kontrast in vidnost nebesnih teles.
