Številni kopalci ob istrski obali so lahko v morju opazili nepričakovan pojav: na tisoče prozornih, želatinastih bitij v plitvinah. Če so se jim približali, so ugotovili, da je njihov sluzast dotik nelagoden, vendar ne peče.
Ne gre namreč za meduze, čeprav jih večina zamenjuje z njimi. To so rebrače, bitja, ki so za človeka popolnoma neškodljiva. »Pomembno je poudariti, da pripadajo povsem drugi živalski skupini. Nimajo ožigalk in ne morejo opeči, zato za kopalce niso nevarne,« je za hrvaški portal IstraIN pojasnila dr. Daniela Marić Pfannkuchen, znanstvenica iz Centra za raziskovanje morja v Rovinju. Namesto lovk z ožigalkami imajo migetalke, s katerimi iz vode filtrirajo hrano – plankton.
Invazivna vrsta
In prav tu je del problema. So tujerodna, invazivna vrsta, ki v Jadranskem morju nima naravnih sovražnikov. Njihova zgodba v našem morju se je začela pred približno dvajsetimi leti, ko so najverjetneje prispele z odpadnimi vodami čezoceanskih ladij iz Atlantika. Od leta 2016 je njihova navzočnost stalnica, ki zlasti v poletnih mesecih, ko je morje toplejše in polno planktona, doseže razsežnosti prave invazije.
Medtem ko je za kopalce njihova navzočnost zgolj estetska motnja, za morski ekosistem Jadrana predstavljajo grožnjo. Njihov nenadzorovani porast neposredno vpliva na celotno prehranjevalno verigo. »Največji problem je tisto, česar ne vidimo takoj,« opozarja dr. Marić Pfannkuchen. »Prehranjujejo se s planktonom, z isto hrano kot majhne plave ribe, na primer sardele in inčuni, ter ličinke številnih drugih morskih organizmov. Če plankton pojedo rebrače, ga ostane manj za ribe.«
Ogrožena raznovrstnost
Posledice so dolgoročne in potencialno uničujoče. Zmanjšanje količine planktona lahko vodi v upad populacije majhnih plavih rib, kar prizadene večje plenilce, ki se z njimi prehranjujejo, vključno s tuni in delfini. S tem pa je ogrožena celotna biotska raznovrstnost Jadrana, ki je že tako pod velikim pritiskom zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja.
Težave občutijo tudi ribiči. Množični pojavi rebrač jim namreč povzročajo konkretno gospodarsko škodo. S to želatinasto maso se napolnijo mreže, kar zmanjšuje ulov in otežuje delo. Včasih je te sluzi v mrežah več kot rib.
Boj proti tej tihi invaziji je praktično nemogoč. Ta bitja so hermafroditi, kar pomeni, da se lahko oplodijo sama in proizvedejo na tisoče jajčec. Poleg tega imajo izjemno sposobnost regeneracije. Njihova izjemna prilagodljivost jim omogoča preživetje v širokem razponu temperature morja (od 3 do 30 stopinj Celzija) in slanosti. Letošnje visoke temperature morja so ustvarile idealne razmere za njihovo eksplozivno razmnoževanje.
Pred časom so slovenski znanstveniki že opozarjali, da bodo rebrače ostale.
