Po podatkih zavoda za zaposlovanje je že vsak šesti zaposleni v Sloveniji tujec, a delovne sile še vedno primanjkuje levo in desno. Kadrovsko luknjo pospešeno polnijo prihodi delavcev iz vse bolj oddaljenih držav, na drugi strani pa imamo (pre)večkrat prezrto dragoceno skupino potencialnih delavcev – upokojence. Neupravičeno, pravi Tomaž Arh s portala seniordela.si, namenjenega povezovanju dela željnih seniorjev z gospodarstvom in drugimi ponudniki dela.
Pogosto slišimo, da upokojenci želijo delati le zato, ker se »s penzijo« ne prebijejo čez mesec ali so v to prisiljeni zaradi drugih finančnih težav. »A resnica ni takšna, saj to velja le za del upokojencev,« dodaja Arh. Motivacija upokojencev za delo je veliko širša, vključuje pa socialne stike, občutek pripadnosti, željo po nadaljnjem prispevanju družbi in uresničevanju potencialov, ki so pogosto močnejši razlogi kot denar – čeprav je dodaten dohodek vedno dobrodošla popotnica za uresničevanje načrtov in želja.
Socialni stiki
»Želijo ohranjati socialne stike in se počutiti koristne, prispevati. Socialni vidiki so zanje zelo pomembni, saj številni upokojenci iščejo stik z drugimi ljudmi in želijo ostati aktivni del družbe,« pravi Arh in navede primer starejše gospe v gostinstvu, ki s čiščenjem miz v lokalu ohranja stik z mlajšimi generacijami. Tudi delodajalec je zadovoljen, saj bodo v lokal prišle starejše stranke in koristi so obojestranske. »V smer vsestranskih koristi bi se morali premikati vsi – država, podjetja in upokojenci. Običajno je tako, da bolj ko je posameznik srečen, srečnejša je družba. In bolj ko je ta srečna, bolje deluje – kot družba si moramo prizadevati za to. Za državo zadovoljna družba pomeni tudi manj obremenjeno državno blagajno.«
Ko govorimo o začasnem in občasnem delu upokojencev, ne gre pozabiti, da gre za zelo raznovrstno skupino ljudi. Nekateri med njimi se ne bi nikoli več vrnili na delo – in prav je tako. Želja, pripravljenost in tudi zmožnost za delo po prehodu v upokojenski status so med drugim odvisne od zdravja, zato motivacija za delo pri upokojenem fizičnem in na pisarniškem delavcu nista najbolj primerljivi.
Čeprav trg dela trpi zaradi pomanjkanja delovne sile, podjetja pogosto spregledajo upokojence kot morebiten vir kadrov. Na portalu zaznavajo bistveno več želja upokojencev po delu, kot je razpoložljivih ponudb podjetij zanje. »Registriranih imamo že približno 3000 upokojencev, to je aktivnih iskalcev dela, a ponudbe delodajalcev je še vedno premalo,« opozarja Arh. Neuravnoteženost je posledica več dejavnikov: od predsodkov delodajalcev do začasnega in občasnega zaposlovanja upokojencev, nepoznavanja pogodbenih možnosti zaposlovanja upokojencev do strahu pred administrativnimi zapleti.
Različne izkušnje
Delo išče raznovrstna skupina upokojencev z različnimi delovnimi izkušnjami – od nekdanjih prodajalcev in poslovodij v trgovinah, skladiščnikov, voznikov, zdravstvenih delavcev (negovalci, medicinske sestre in bratje) do ekonomistov, med registriranimi uporabniki imajo celo dva ali tri psihologe in psihiatra. Registracija je za upokojene člane brezplačna, za objavo oglasa plačajo le podjetja, ki iščejo kader, delovanje portala strne Arh.
Na drugi strani podjetja običajno iščejo ljudi za enostavnejša dela: pomoč v kuhinji in v strežbi v gostinstvu, sobarice za hotele in podobno. »Iskani so tudi vozniki, bolj osebna vozila za različne posebne prevoze in ne toliko tovorna vozila. Prijavijo se tudi družine, ki iščejo pomoč pri negovanju, kar je že svojevrsten zametek dolgotrajne oskrbe. Veliko je tega. Tudi šiviljstvo in sorodna ročna dela ter telefonski klicni centri. Veliko potreb po delavcih ima tudi trgovina,« ključna področja navede Arh.
Pogosto slišimo, da zanimanja za delo v domovih za starejše ni, zaradi česar številne postelje ostajajo prazne. A izkušnja Tomaža Arha kaže drugačno sliko. Poklical je namreč 40 domov za starejše v ljubljanski regiji – tudi tiste, ki so pomanjkanje kadra javno navajali kot razlog za prazne postelje – in povsod prejel enak odgovor: ne potrebujejo nikogar. Kako je to mogoče? »Ne vem, tega si ne znam pojasniti. Med iskalci dela zanimanje je, v naši bazi imamo kar nekaj negovalcev, medicinskih sester in bratov,« odgovarja Arh.
Razmišljnje zunaj okvirov
Da včasih do najboljših rezultatov pripelje prav razmišljanje zunaj okvirov, dokazuje primer vodje doma za starejše zunaj Ljubljane, ki je z inovativnim prijemom rešila kadrovsko krizo kar sama in s tem navdušila Arha. Samoiniciativno se je odpravila na društvo upokojencev in poizvedela, kdaj imajo izlet. »S plakati je šla na avtobusa, upokojencem predstavila delo in z velikimi črkami na plakatu napisala, koliko plačajo na uro. 'Težavo smo rešili,' je povedala. Res vsa čast,« je navdušen Arh. Sam ima sicer izkušnjo, ko se je vodstvo doma raje kot za upokojene delavce odločilo za agencijske delavce iz Nepala.
Predsodki do zaposlovanja upokojencev so med podjetniki opazni. To sicer ne velja za večja podjetja, ki imajo pogosto že vzpostavljene sisteme za vključevanje vsaj nekdanjih zaposlenih v delovne procese. Več zadržkov in strahu je pri manjših podjetjih, kjer na upokojence gledajo kot na starejše reveže, ki ne bi zmogli in ne znajo. Ponekod verjamejo, da je zaposlitev upokojenca za podjetje breme. »Tako bo ostalo, dokler bodo – država in podjetniki – zaposlitev upokojencev razumeli kot socialni prispevek, in ne kot poslovno odločitev,« je jasen Arh. Poleg tega opaža veliko neznanja pri tem, kako računovodsko urediti razmerja z upokojenci. Tem ne gre v prid niti ureditev področja začasnih in občasnih del upokojencev, ki pa je pred prevetritvijo.
Prilagojena delovna mesta?
Podjetniki pogosto pravijo, da bi zaposlovali več upokojencev, če bi bila delovna mesta prilagojena njihovi starosti – s tem razmišljanjem se Arh ne strinja. »Ljudje, ki so se upokojili po 40 letih dela, so stari od 58 do 65 let in lahko danes želijo znova delati. V isti službi pa imate lahko tudi 65-letnika, ki nima pogojev za upokojitev. Če želi delodajalec zaposliti upokojenca, naj zdaj posebej prilagaja delovno mesto 58-letnemu upokojencu? Ne, to ni treba – ker, ponavljam, upokojenec, ki želi delati, ni socialna težava, je samo človek, primeren za neko delovno mesto. To pa mora biti primerno opremljeno, da ga lahko opravlja vsak, ne glede na starost.« Odločitev, ali je konkreten kandidat primeren za določeno delovno mesto, je tako ali tako prepuščena delodajalcu.
Kaj pa digitalizacija, ki se pogosto omenja kot ovira pri zaposlovanju upokojencev? Pri nekaterih starejših generacijah je digitalizacija ovira. A kot poudarja Arh, vsa delovna mesta ne zahtevajo digitalnega znanja. »Ljudje vedo, kaj zmorejo in katero delovno mesto je zanje primernejše oziroma ni. Če se vseeno prijavijo za neprimerno delo, jih bo delodajalec izločil.« Poleg tega prihaja generacija upokojencev, ki je odrasla z računalniki in sodobno tehnologijo, kar pomeni, da gre za težavo, ki bo sčasoma izginila.
Tomaž Arh želi, da bi država oblikovala sistem, ki bi upošteval vse skupine, tako ali drugače vključene v trg dela, in ki bi vsem prinašal koristi – študentom, zaposlenim, podjetnikom, upokojencem in navsezadnje državi. »Ureditev, ki koristi le eni skupini v škodo drugih, ne vodi v svetlo prihodnost.« Zaveda se, da zaradi razdrobljenosti področja med različnimi ministrstvi, ki jih zadevajo ključna vprašanja, to še zdaleč ni lahka naloga. Upokojenci niso breme za podjetje – nasprotno, prinašajo številne prednosti: bogate življenjske izkušnje, strokovno znanje in osebnostno trdnost. »Starejši imajo ogromno osebnih izkušenj in pogosto znajo sodelavcem tudi svetovati,« poudarja Arh. Poleg tega so pogosto bolj motivirani za delo, saj se zanj odločijo prostovoljno, ne iz nuje ali finančne stiske.
