Ko danes pomislimo na cestni promet, se nam v misli najprej prikradejo različna tako ali drugače motorizirana prevozna sredstva; pa čeprav motorizirani avtomobil ni star še niti 150 let, medtem ko različne načine cestnega transporta poznamo že tisoče let. Tako ni čudno, da so tudi nekatere pomembne rešitve, ki urejajo promet, starejše od avtomobilov, denimo stvar, brez katere si sodobne ureditve prometa ne znamo predstavljati – semafor. A jasno, ne v obliki, kot ga poznamo danes. Prvi semafor so postavili že leta 1868 v Londonu pred britanskim parlamentom, deloval pa je ročno, z dvema premičnima ročicama ter plinsko svetilko za uporabo ponoči. A prav zaradi eksplozije plina je bil sistem hitro opuščen, nato pa so prvi električni semafor uvedli leta 1914 v Clevelandu v ZDA. Imel je rdečo in zeleno luč ter zvonec za opozorilo ob spremembi signala. Sčasoma so nato semaforji postali avtomatizirani in dobili tudi rumeno luč, kar se je prvič zgodilo leta 1920 v Detroitu, kjer so postavili prvi semafor, že povsem podoben takšnim, kot jih poznamo danes, ko so ključni del prometa po vsem svetu.
Kršitev še vedno veliko
Če smo že začeli z »zgodovinsko lekcijo«, je prav, da omenimo še, kako je s semaforji na naših tleh. Zgodovinske knjige pravijo, da so pri nas prvi poskusni električni semafor postavili konec leta 1956 v Ljubljani, za Delavskim domom ob Gosposvetski cesti. Prvo urejeno semaforizirano križišče pa je Ljubljana pridobila leta 1962 v križišču Karlovške ceste in predora pod Ljubljanskim gradom. Sicer pa so semaforji do danes dobili vrsto »pripomočkov«, od odštevanja časa do drugih svetlobnih dodatkov, postavljeni so pokonci ali leže … Ponekod voznike na to, da se bo kmalu ugasnila, opozarja tudi utripajoča zelena luč, ki smo jo pri nas ukinili leta 2006. »Zelena luč, ki pred preklopom utripa, je pogosto vodila v napačno razumevanje – mnogi vozniki so jo dojemali kot znak za pospešek, ne za pripravo na zaustavitev. Današnji sistem, ko se zelena neposredno preklopi na rumeno, daje jasnejše sporočilo: pripravi se na ustavitev. Ugotavljamo, da je sprememba dolgoročno prinesla večjo predvidljivost in varnost v prometu,« so nam v zvezi s tem povedali pri Agenciji za varnost prometa (AVP). Od omenjenega leta nato v zvezi s semaforji večjih sprememb ni bilo okroglih 15 let, ko so se na njih pojavili prvi črni prometni znaki z zeleno puščico, ki omogoča zavijanje desno pri rdeči luči. O tem več v okvirju, zdaj pa se posvetimo glavnim težavam s semaforji – kršenju predpisov oziroma vožnji ali hoji pri rdeči ali rumeni luči.
Vsega omenjenega je namreč še vedno zelo veliko. Ne verjamete? Samo pomislite, kolikokrat tudi sami opazite, da avtomobil ob tem, ko se prižge rumena luč, pospeši, namesto da bi se ustavil. Ali pa še precej pogosteje, pa čeprav so kaznovani precej redkejše, pešca ali kolesarja, ki se na semafor dobesedno požvižga. Pomislimo, kolikokrat kaj od naštetega storimo tudi sami. Da torej zavestno kršimo predpise, pa čeprav je takšno početje lahko zelo nevarno. »S podatki o posledicah v prometnih nesrečah zaradi takšnih kršitev sicer ne razpolagamo, ker jih ne zbiramo v takšni obliki, je pa bilo v letošnjem letu do začetka junija v prometnih nesrečah ugotovljenih 41 kršitev vožnje pri rdeči luči,« so nam povedali na policiji, pri kateri so nam tudi postregli s podatki o številu kršitev za neupoštevanje rdeče ali rumene luči. Iz teh je razvidno, da se je njihovo število v zadnjih letih na splošno večinoma vendarle počasi zmanjševalo, letos pa zna biti znova drugače...
160 evrov za vožnjo skozi rumeno luč
V zadnjem polnem letu (2024) so pri motoriziranih vozilih ugotovili 4061 kršitev vožnje pri rdeči luči in 1112 pri rumeni, pri kolesarjih 95 kršitev vožnje pri rdeči luči, a denimo nato letos že do začetka junija 65, pri pešcih pa 568 kršitev, toda nato letos do začetka junija že 396. »Policisti lahko prekršek zaznajo z neposredno zaznavo ali s tehničnim sredstvom, na primer sistemom provida. Kamere za nadzor prometa pa se ne uporabljajo za ugotavljanje kršitev,« so nam ob tem povedali na policiji in podrobneje pojasnili, kako je z vožnjo pri rumeni luči, ki po mnenju nekaterih pušča nekaj prostora za interpretacijo, zato ima večina, ko jih policist ustavi, že pripravljen tudi kakšen razlog, zakaj so se odločili za vožnjo kljub rumeni luči: »Načeloma je vožnja skozi rumeno luč vedno prekršek, seveda pa so okoliščine kdaj tudi specifične in ne gre za prekršek, kar policist na podlagi določb ugotavlja v vsakem primeru posebej. Pogosti izgovori so, da tega prekrška posameznik ni storil, da je bila še zelena ali pa da se mudi in da voznik ni nikogar ogrožal.« Globa za voznika motornega vozila sicer znaša 250 evrov in tri kazenske točke za vožnjo pri rdeči luči ter 160 evrov za vožnjo pri rumeni, medtem ko je globa za pešce 40 evrov, za kolesarje pa 250 evrov.
Da so »kršitve rdeče luči« resen prometnovarnostni problem, saj predstavljajo neposredno tveganje nastanka hudih prometnih nesreč, zlasti v križiščih, pa poudarjajo pri AVP. Prav tako pravijo, da je po njihovih izkušnjah takšno ravnanje redkeje pri voznikih motornih vozil, ne morejo pa tega trditi za pešce in kolesarje. »Največje tveganje vsekakor predstavljajo vozniki, ki z visoko hitrostjo prevozijo križišče pri rdeči luči – posledice takega ravnanja so lahko tragične,« so povedali. Dodali so, da gre pri vzrokih za takšna dejanja za kombinacijo dejavnikov – od namernega tveganja in neučakanosti do nepozornosti in podcenjevanja nevarnosti: »Kolesarji in pešci pogosto precenjujejo svojo vidljivost ali hitrost prečkanja, vozniki pa se zanašajo na predvidevanje, da jim bo križišče še uspelo prevoziti. Čeprav se večina ljudi zaveda nevarnosti, se v vsakodnevni naglici še vedno dogaja, da tvegajo, kar lahko pripelje do hudih posledic. Tudi alkohol in droge vplivajo na zaznavanje, presojo in reakcijski čas, kar lahko vodi v prezrtje prometne signalizacije, tudi rdeče luči. Pri starejših ljudeh in pri jemanju zdravil pa so lahko za to še zdravstveni vzroki.«
