»Evropske članice Nata, ki so lani porabile v povprečju 1,5 odstotka BDP za obrambne izdatke, naj bi te izdatke več kot potrojile (na pet odstotkov BDP) postopno do leta 2035. Pri tem naj bi šlo 3,5 odstotka BDP za osnovno obrambo, dodatnih 1,5 odstotka BDP pa za širše naložbe, povezane z obrambo in varnostjo, kot so prilagoditev cest, mostov in pristanišč za uporabo vojaških vozil ter za kibernetsko varnost in zaščito energetske infrastrukture. Vse države EU so lani skupaj namenile za obrambo 326 milijard evrov (1,9 odstotka BDP EU). Dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov pomeni, da bi jih glede na BDP iz leta 2024 v EU morali dvigniti na 895 milijard evrov oziroma za dodatnih 569 milijard evrov na leto,« je po zasedanju Nata, na katerem so se evropske članice podredile zahtevam Donalda Trumpa, ugotavljal ekonomist dr. Jože P. Damijan.
Špekulanti prežijo
Damijan je opozoril, da se je EU s tem odpovedala razvoju in blaginji ter se predala na milost in nemilost finančnim špekulantom, ki bodo kot krokarji prežali na povečane primanjkljaje članic EU. »Po ocenah OECD je multiplikator izdatkov za obrambo okoli 0,6. To pomeni, da milijarda evrov za orožje generira le 600 milijonov evrov BDP. Za primerjavo: enaka vsota, vložena v infrastrukturo ali gradnjo šol, ima multiplikator med 1,5 in 2,5. Javne finance držav EU so že zdaj izven fiskalnega okvira. Torej se bodo zaradi dodatnih treh odstotkov BDP za orožje še povečali deficiti držav in finančni špekulanti bodo z užitkom napadli države EU zaradi ocene, da so ti deficiti in dodatni dolg nevzdržni. Predstavljajte si veselico finančnih špekulantov, ko bodo lahko začeli navijati donose na obveznice držav EU. Evrope ne bo sesul Putin, ampak finančni trgi. Naši politiki so pravkar podpisali hudičevo pogodbo z njimi,« je v Dnevnikovi kolumni zapisal Damijan.
Kljub tako alarmantnim ocenam še ni bilo slišati kakšnega večjega nasprotovanja evropskih politikov ameriškemu predsedniku. Nasprotno, Mark Rutte, generalni sekretar Nata, je svojo škodoželjnost do EU in priliznjenost do Trumpa nehote razkril, ko je ameriški predsednik na svojem omrežju objavil sramotno zasebno sporočilo tega nekdanjega nizozemskega predsednika vlade. »Evropa bo plačala veliko, kot se tudi spodobi, in to bo tvoja zmaga. Dosegel boš nekaj, kar nobenemu ameriškemu predsedniku ni uspelo v desetletjih. Ni bilo lahko, a smo dosegli, da se bodo vsi zavezali petim odstotkom,« je Rutte laskal Trumpu, ki ga je ob neki drugi priložnosti ljubkovalno poimenoval kar »daddy« (očka).
Namesto resnejšega premisleka in razprav o številki, ki jo je za obrambne izdatke držav EU kar čez palec določil in navrgel ameriški predsednik, zdaj EU in njene članice že mrzlično iščejo načine, kako najti sredstva za pospešeno oboroževanje in naložbe v obrambo. EU, ki je po drugi svetovni vojni nastala z idejo zagotavljanja miru, gospodarskega sodelovanja in socialne blaginje, zdaj skupaj s svojimi članicami poskuša najti rezerve za povečano oboroževanje v proračunih in pot do novih virov, ki naj bi omogočili čim manj boleče doseganje na novo določenih in zahtevanih izdatkov za obrambo.
Težaven vstop na trg
»Evropski voditelji so bodisi očarani bodisi prestrašeni, vsekakor pa nimajo nikakršnih sposobnosti niti želje, da bi se uprli trendom, ki vse bolj spominjajo na obdobje pred drugo svetovno vojno. To ne prinaša prav nobenega optimizma za politično-ekonomsko prihodnost. To prilizovanje Trumpu v bistvu kaže na odpovedovanje sedanjemu evropskemu socialnemu modelu, s čimer so se nekateri hitro sprijaznili. Tudi gospodarstvo in stroka pri nas že iščeta nove poslovne priložnosti, ki jih prinaša militarizacija, in kaj lahko slovenska industrija naredi na vojaškem področju, podobno kot je bilo pred 20 leti ob vstopu v Nato. Po 20 letih sicer imamo nekaj deset majhnih podjetij, ki se jim je uspelo uveljaviti na tem področju, a tista, ki so imela največji potencial, kot na primer Fotona, smo medtem že prodali in izpustili iz rok. Saj je prav in smiselno, da si poskušamo pomagati pri čim bolj učinkovitem pridobivanju in porabi sredstev za to, tudi z ustanovitvijo obrambnega holdinga, da nam priložnosti popolnoma ne uidejo, je pa iluzorno na tem graditi industrijski razvoj in industrijsko politiko. Zavedati se je namreč treba, da tu stvari ne delujejo kot pri proizvodnji običajnih, civilnih izdelkov za popolnoma odprt svetovni trg, kjer po njih povprašujejo običajni potrošniki. Vojaška industrija ima namreč strogo hierarhijo, nadzor in natančno določena pravila, ki jih postavljajo veliki igralci in močne države, tako da tu ni veliko manevrskega prostora. Vstopi na ta trg so veliko ožji in bolj strukturirani kot na splošnem trgu, zato manjše države nimajo toliko možnosti kot v splošni industrializaciji,« ocenjuje ekonomist dr. Bogomir Kovač, ki prav tako poudarja, da imajo naložbe v vojaško industrijo enega najnižjih multiplikativnih učinkov. Hkrati se zaveda, da Slovenijo čaka obilo težav pri pripravi proračuna, ki bi zadovoljil vse sedanje apetite.
Težave se po njegovem obetajo v celotni EU. »EU je bila ustanovljena zato, da se je pacificirala Nemčija, zdaj pa ponovno postaja nosilna država pri militarizaciji Evrope. Vprašanje je, kako bo to sprejela Francija, čeprav zdaj nima tako karizmatičnega voditelja, kot je bil nekoč de Gaulle. Trenutno imajo mnoge evropske in druge države zelo šibke, bolj ali manj populistične voditelje, skoraj karikature, ki iščejo le svoj način preživetja. Z načrtovanimi izdatki za obrambo bosta socialna država in proračun kljub popuščanju fiskalnih pravil pod velikim pritiskom in vsega ne bo mogoče rešiti s prerazdelitvijo. Potrebno bo zadolževanje, zasebni kapital pa bo tedaj pritisnil na najšibkejše države. Zaradi tega bo morala Slovenija voditi zelo spretno politiko in ne tvegati preveč, denimo s potezami, kot bi bil zdaj izstop iz Nata, ampak iskati bolj elegantne možnosti, da nas izpolnjevanje zahtev ne bo stalo preveč in da se pri obrambnih izdatkih ne trudimo bolj, kot je nujno potrebno, da ne postanemo poskusni kunec, kakršnega lahko velike države tudi žrtvujejo, kot se je nakazovalo med finančno krizo,« poziva k previdnosti v teh občutljivih časih Kovač.
Pogoji za rast
Več naklonjenosti vlaganju EU v vojaško industrijo in obrambne izdatke kaže ekonomist dr. Maks Tajnikar. »Številka za oboroževanje je bila navržena brez razmisleka in je sporna, a EU bi potrebovala svojo vojsko. Ne zato, da bi koga napadla, ampak v definicijo sodobnih držav oziroma skupnosti sodi tudi oborožitev in brez nje je EU videti šibka. Poleg tega je Evropa gospodarsko zaspala, investicije v oboroževanje pa bi lahko prebudile to gospodarstvo. Teh pet odstotkov BDP je ogromna številka, ki ima lahko učinek na gospodarsko rast. Pri tem je zelo pomembno, da sredstva, ki jih potrebujemo za to, zagotovi evropska komisija oziroma ECB z emisijo denarja, ne pa da gre le za prerazdelitev sedanjega efektivnega povpraševanja v vojaške izdatke, kar bi bila katastrofa za Evropo. Drug pomemben pogoj je, da se ta dodatna sredstva – omenjalo se je 1500 milijard – namenijo evropski vojaški industriji, ne pa za nakup ameriškega orožja, kot želi Trump. Vojaška industrija vsekakor ni etična, a vendarle ima nezanemarljive multiplikativne učinke. Ne zahteva veliko delovne sile, potrebuje pa jeklo, železo, plastične mase, elektroniko … Tudi v Sloveniji smo imeli v času nekdanje Jugoslavije zelo močno vojaško industrijo, čeprav nismo prav glasno govorili o teh stvareh. Vojaška industrija torej ustvarja povpraševanje po inputih, ni pa pravega povpraševanja po njej. To se pojavi šele, ko se nakopičene zaloge uničijo, praviloma s kakšno vojno, kar je seveda resen problem,« razlaga Tajnikar. Upa, da nam po vzpostavitvi doslej zanemarjene evropske vojaške industrije sčasoma, ko zagonski stroški vojaške industrije ne bodo več potrebni, ne bo več treba namenjati obrambnim izdatkom tako velikega deleža BDP. Poudarja pa, da bi bilo politično nevzdržno, če bi se povečani obrambni izdatki financirali s prerazdelitvijo znotraj obstoječega BDP in ne z dodatno emisijo denarja. »Le z dodatnim denarjem, ki bo na voljo, lahko spodbudimo gospodarsko rast, sicer bi to povečanje obrambnih izdatkov šlo račun zdravstva, šolstva, sociale …« opozarja.
