Ameriški predsednik Donald J. Trump ni skrival želje, da bi preoblikoval svetovno trgovino. Kdo ve, ali je pričakoval, da mu bo že v osmem mesecu vnovičnega mandata načrt uspelo uresničiti – in to, kot lahko dodamo, z lahkoto. Trumpu, ki od vrnitve v Belo hišo še vztrajneje zagovarja protekcionizem in rohni proti nepošteni ureditvi, zaradi katere da so ameriška podjetja na tujih trgih v slabšem položaju, Amerika pa oropana delovnih mest in denarja, je uspelo v komaj nekaj mesecih razbiti globalni trgovinski sistem. Sistem, ki so ga po drugi svetovni vojni aktivno oblikovale prav ZDA …
Nizke uvozne dajatve, ki so doslej veljale za ves izvoz iz držav članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v ZDA, so bile odpravljene in nadomeščene z višjimi carinskimi stopnjami, ki se med posameznimi državami razlikujejo. Spomnimo, prve napovedi o uvedbi carin segajo v april, na tako imenovani dan osvoboditve, ko je predsednik Trump na rožnem vrtu Bele hiše napovedal uvedbo 10-odstotne carine na skoraj vse svetovne uvoze. Za države, ki v ZDA izvažajo bistveno več, kot iz njih uvažajo, pa so bile predvidene še višje carinske stopnje.
Nestanovitna mednarodna trgovinska politika je svetovno gospodarstvo pahnila v kaos. Kljub napovedim o različnih oblikah odpora držav, prizadetih z novimi carinami, so ZDA v zadnjih mesecih sklenile predhodne dogovore z Veliko Britanijo, Indonezijo, Filipini, Japonsko, Južno Korejo in drugimi partnericami, konec julija tudi z Evropsko unijo.
Prejšnji četrtek je predsednik Trump podpisal niz izvršnih ukazov, s katerimi je uvedel zvišanje carin v razponu od 10 do 41 odstotkov za več kot 90 držav. V skladu z ukazom nove carine ne bodo veljale za blago, natovorjeno na ladje do 7. avgusta, in za pošiljke, ki so že v tranzitu in bodo v ZDA prispele pred 5. oktobrom. Poleg tega je odpravil carinsko olajšavo za uvoženo blago v vrednosti do 800 dolarjev.
Novi sistem dodatno zapleta uvozne postopke, saj splošna carinska stopnja, ki je doslej veljala za enako blago iz vseh članic WTO, ne velja več – vsaka država ima zdaj določeno svojo carinsko stopnjo.
Prvi znaki težav?
Strokovnjaki na obeh straneh Atlantika nimajo enotnega odgovora na vprašanje, ali bodo carine dosegle želeni učinek na ameriško gospodarstvo in kakšne bodo njihove posledice za svetovno ekonomijo. Neznank, nedorečenosti in nasprotujočih si razlag že sklenjenih dogovorov je še preveč. Dodatno negotovost ustvarjajo Trumpove neprestano spreminjajoče se izjave, grožnje in pritiski na tiste države, ki se mu ne želijo podrediti – kar gotovo ne prispeva k stabilnosti, ki jo gospodarstvo nujno potrebuje.
Prvi učinki carin so že vidni, kot kažejo najnovejši ameriški podatki. Po eni strani predstavljajo pomemben nov vir prihodkov za zvezno vlado, domači mediji pa svarijo, da bi lahko proračun postal odvisen od teh dajatev, kar bi v prihodnje zmanjšalo pripravljenost tako republikanskih kot demokratskih vlad za njihovo morebitno odpravo. Po podatkih ministrstva za finance za mesec junij je ameriška vlada zbrala skoraj 30 milijard dolarjev prihodkov od carin, kar predstavlja 242-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim julijem.
Vpliv višjih carin je medtem vse bolj občuten tudi za ameriške potrošnike. Junijska inflacija je bila namreč višja od pričakovanj, upočasnjuje pa se tudi rast zaposlenosti – kar po mnenju ameriških ekonomistov nakazuje negativne posledice protekcionistične politike. Raziskovalni center Yale Budget Lab na Univerzi Yale je izračunal, da ameriške potrošnike v povprečju čakajo več kot 18-odstotne carine – kar je največ po letu 1934.
Trump si s carinami prizadeva spodbuditi domačo industrijo, zmanjšati odvisnost od tuje proizvodnje – predvsem iz Kitajske, s katero pogajanja še potekajo – in okrepiti lastne proizvodne zmogljivosti. A pri tem priročno pozablja, da so prav ZDA, skupaj z Japonsko, med prvimi državami proizvodnjo selile na Kitajsko. Ironično pa tudi sam Trump ni brez madeža – čeprav javno kritizira podjetja, ki selijo proizvodnjo v tujino, je v preteklosti sam uporabljal kitajske tovarne za izdelavo izdelkov svoje blagovne znamke, od kravat in srajc do oblek, očal in drugih dodatkov.
O zmagovalcu ni dvoma
Po mesecih napovedi, razprav, ugibanj in analiz je pred avgustovskim rokom in grožnjo s 30-odstotnimi carinami klonila tudi Evropska unija. Na obeh straneh Atlantika večjih dvomov o tem, kdo je zmagovalec, ni: ameriški predsednik Trump. Njegovo prevlado simbolično potrjuje že sama lokacija srečanja – rokovanje s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen je potekalo v prestižnem, a nedržavniškem okolju: na Trumpovem posestvu z golf igrišči Turnberry na Škotskem.
Dogovor med ZDA in EU predvideva novo splošno 15-odstotno carinsko stopnjo za približno 70 odstotkov izdelkov, ki jih Evropska unija izvaža na ameriški trg. Podobno kot pred njo Japonska, peta največja izvoznica v ZDA, je tudi EU kljub najobsežnejšim dvostranskim trgovinskim in naložbenim povezavam z ZDA privolila v manj ugodne pogoje, da bi ohranila dostop do ameriškega trga in preprečila za obe strani bolečo trgovinsko vojno. Navdušenja nad dogovorom med evropskimi voditelji in javnostjo ni bilo zaznati.
Kaj torej pomeni nova 15-odstotna carina v praksi? Predvsem to, da bodo izdelki iz EU na ameriškem trgu manj konkurenčni v primerjavi z domačo ponudbo – razen če bi uspelo Uniji v prihodnjih pogajanjih iztržiti boljše pogoje za posamezne izdelke – ker se bodo višji stroški najverjetneje prelili na potrošnike. Če poenostavimo: steklenica vina slovenskega vinarja, ki bi doslej v ZDA stala 15 dolarjev, bo zdaj zaradi carine dražja za 15 odstotkov, torej okoli 17,25 dolarja. To pa še ni končna cena, saj je treba prišteti še prometni davek, ki se med zveznimi državami razlikuje (ZDA namreč nimajo enotnega DDV, kot ga poznamo v Evropi). Tako v zvezni državi Delaware prodajnega davka sploh ni, medtem ko v New Yorku skupna stopnja davščin za osebno potrošnjo presega 8 odstotkov. Končna cena vina se lahko s 15 dolarjev povzpne na skoraj 20 dolarjev – kar je skok, ki ga povprečni kupec vsekakor občuti. Mimogrede, želja Bruslja je, da bi bilo vino in sorodne pijače oproščene carin.
Nove carine še zlasti nesorazmerno vplivajo na oblačila in tekstilne izdelke. Po podatkih raziskovalnega centra Yale Budget Lab se cene čevljev kratkoročno zvišujejo za 39 odstotkov, oblačil pa za 37 odstotkov. Tudi dolgoročno naj bi bile cene višje, v povprečju za 18 odstotkov pri čevljih in za 17 odstotkov pri oblačilih.
S carinami tudi v boj za prijatelja
Ameriški predsednik ne skriva, da je pripravljen uporabiti ameriško gospodarstvo kot sredstvo prisile za doseganje svojih ciljev – naj bodo ti politični, gospodarski ali osebni. To so na lastni koži občutili tudi Brazilci: ZDA so na uvoz iz Brazilije uvedle kar 50-odstotne carine. Razlog? Nestrinjanje z delovanjem brazilskega pravosodja, ki sodno preganja Trumpovega zaveznika, nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki je med drugim obtožen sodelovanja pri poskusu državnega udara. Poleg visokih carin je Trump kot povračilni ukrep uvedel tudi sankcije proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča. Bolsonaro, ki mu grozi visoka zaporna kazen, je že priznal, da je razmišljal o alternativnih načinih, kako preprečiti prevzem oblasti zmagovalcu volitev leta 2022 Luizu Ináciju Luli da Silvi.
Dodajmo, da 50-odstotne carine ne veljajo za brazilsko letalsko industrijo, s čimer je Trump uslišal zasebne pozive ameriških letalskih družb, saj je brazilski letalski konglomerat Embraer s svojimi letali in deli zanje bistvenega pomena za nemotene regionalne lete v ZDA. Visoke carine ne veljajo za pomarančni sok, ki je eden od močnejših adutov brazilskega izvoza.
Medtem je v Evropski uniji še aktualno vprašanje, zakaj Unija ni zavzela tršega pogajalskega stališča. Odgovor se skriva tudi v tem, da pri pogajanjih o carinah ni šlo zgolj za trgovinska vprašanja, česar evropski predstavniki niti ne skrivajo. Unija je bila pripravljena privoliti v višje carine, da bi ohranila stabilnost v obrambnem in energetskovarnostnem partnerstvu.
Kritike na račun evropske pasivnosti pri Trumpovem enostranskem preoblikovanju trgovinskih pravil še vedno odmevajo. Popustljiva EU resnejšega odpora ni zmogla – z izjemo napovedi, da bi v primeru uveljavitve 30-odstotnih carin pripravila resnejše povračilne ukrepe. Kljub vsemu zgodbe s carinami še zdaleč ni konec. Dogovor, ki sta ga z rokovanjem simbolno potrdila von der Leynova in Trump, še ni pravno zavezujoč. Potrditi ga morajo vse članice EU, potrebuje tudi soglasje evropskega parlamenta. Neznank je še veliko, saj je več podrobnosti dogovora še neopredeljenih, več okvirnih točk pa si, če gre soditi po izjavah zadnjih dni, strani razlagata precej različno.
