Staršem, učitelju in šivilji, ste se kot prvi otrok rodili leta 1952 v Mariboru. Po čem je bil Maribor takrat drugačen od drugih slovenskih krajev?

»Posledica lege Maribora je bila večja pretočnost informacij. Poleg slovenskih medijev smo spremljali tudi avstrijske. Ljudje so z nekaj več skepse gledali na dogajanje v Jugoslaviji, a bili vseeno zelo patriotsko orientirani in ponosni na takratno mariborsko industrijo. Zanimivo, Maribor je imel takrat več televizorjev na prebivalca kot Ljubljana.«

Kateri pomembni dogodki iz osnovnošolskih let so vam ostali v spominu?

»Veliko je bilo poročanja o krizi v Kongu, alžirsko-maroški krizi, osamosvajanju Alžirije. Charles de Gaulle je spoznal, da je napočil čas, ko je treba končati kolonializem, OAS, tajna vojaška organizacija, je temu nasprotovala. Najbolj se spomnim radijskih komentarjev Draga Košmrlja. Na zanimiv način je podajal dramatične zgodbe o svetovnih dogodkih. Kasneje sem ga srečal in se mu imel priložnost zahvaliti za njegovo podajanje mednarodnega dogajanja. Vizualno mi je najbolj ostal v spominu obisk Kennedyja leta 1963 v Evropi. Takrat je v Berlinu izrekel tisti znameniti stavek: »Ich bin ein Berliner.« Kennedy je bil izrazito televizijska osebnost, žena Jackie pa je na večerji v Versaillesu leta 1961 pustila vtis s prav kraljevsko držo in znamenitimi večernimi rokavicami, ki so ji segale čez komolce.«

Vaše zanimanje je zagotovo vodilo k temu, da ste se že v osnovni šoli srečali z Združenimi narodi kot član krožka OZN.

»Združene narode sem vedno jemal kot pomembno idejo. V srednji šoli sem bil angažiran v klubih OZN, med študijem v Ljubljani pa sem postal predsednik slovenske organizacije in začel hoditi na mednarodne nevladne konference, ki so bile vsebinsko povezane z OZN. Najbližje so mi bile teme v zvezi z evropsko varnostjo in človekovimi pravicami. Takrat, leta 1972, so potekali tudi znameniti protesti proti podiranju dvojezičnih napisov na Koroškem. Pozneje sem kot sekretar komisije za manjšinska vprašanja na SZDL spremljal položaj Slovencev v Italiji in Avstriji.«

Večerje in načrti

Kako je prišlo do službovanja v Združenih narodih?

»Leta 1982 sem se zaposlil na pravni fakulteti. V tem času sem deloval tudi kot ekspert za človekove pravice v raznih organih OZN. Leta 1992 sem odšel v New York in bil slovenski veleposlanik pri Združenih narodih. V tem času sem vodil kampanjo za izvolitev Slovenije v varnostni svet, kar je bilo realizirano leta 1997. Konec leta 1999 me je generalni sekretar Kofi Anan povabil za svojega pomočnika za politične zadeve. Leta 2005 sem se vrnil na pravno fakulteto, deloval kot profesor in napisal prvi izvirni slovenski učbenik za mednarodno pravo.«

Leta 2007 so se na večerji v gostilni na sončni strani Gorjancev, znani tudi po dobrih odojkih, odločili, da kandidirate za predsednika Slovenije…

»Pozneje sem slišal, da je bilo večerij več. Različni ljudje so se na raznih krajih v Sloveniji pogovarjali, kdo bi bil primeren za predsednika republike. Moje ime se je pojavljalo kot ena od možnosti. Tudi mediji so poročali o tem, vendar do povabila Boruta Pahorja nisem zelo resno razmišljal o kandidaturi.«

Torej vas je nagovoril sedanji predsednik, ki vas je pod parolo »V politiki potrebujemo nekaj novega, svežega« premagal na predsedniških volitvah leta 2012.

»Junija 2007 me je poklical po telefonu in me povabil k pogovoru o predsedniški kandidaturi. Želel je, da kandidiram kot kandidat SD, pozneje smo se odločili, da nastopim z listo podpornikov. Spomnim se tudi, da mi je nekoč, ko sem bil na sedežu SD, Borut Pahor povedal, da me bo med drugimi podprla Aktivna Slovenija, katere predsednik ste bili takrat vi, gospod Kek.«

No, takrat sem imel še eno železo v ognju. Za potrebe filma, ki sva ga snemala z Vojkom Anzeljcem, je bil eden od kandidatov tudi Artur Štern. Ko se je začel uradni del kampanje, smo njegovo »filmsko kandidaturo« razkrili.

»Kandidirajo različni ljudje. Artur Štern je bil popestritev. V Celju sva se celo srečala na enem od soočenj. Mislim, da ljudem ni bilo dolgčas, pa še nekaj so izvedeli. Na predsedniških volitvah radi nastopajo zanimivi ljudje. V Ukrajini je letos kandidiral celo Darth Vader, lik iz filma Vojna zvezd.«

Koliko so resnični »strici iz ozadja«?

»So izmišljotina, s katero se ustvarja paranoja. V času krize je to precej neprijetno. Seveda obstajajo razne neformalne mreže, ki so v Sloveniji zelo razpršene. O tem lepo piše novinar Ali Žerdin v svoji knjigi Omrežje moči. V njih opisuje omrežja v gospodarstvu in povezave med upravami, nadzornimi sveti, sorodstvene zveze, prijateljstva… V ZDA je drugače. Kam spadaš, se ve že po tem, član katerega golf kluba si. Pri nas je to organizirano drugače, zagotovo pa ne gre za neko zarotniško organizirano skupino ljudi, ki bi z enega mesta vodila vse skupaj.«

Potrebna je rast, ne le varčevanje

Kje je Slovenija danes?

»Na površje so prišle slabosti, ki so bile v lepših časih neopazne. Gospodarstvo je šibko, imamo malo uspešnih menedžerjev. Obenem smo del EU in trpimo posledice njene problematične politike.«

Kakšne?

»Da bi le zanašanje na proračunsko disciplino in zmanjšanje javnih izdatkov zadoščalo za izhod iz krize. Treba je spodbuditi povpraševanje in rast.«

Ima Juncker težave?

»Pod pritiskom je, saj je Luksemburg, od koder prihaja, neke vrste zakonita davčna oaza. Potrebujemo sistem, ki bo zagotavljal višjo davčno pravičnost in onemogočil izogibanje davkom. V evropskem parlamentu že obstajajo predlogi. Pri tem se je zelo izkazala Mojca Kleva, naša nekdanja odlična poslanka v evropskem parlamentu.«

Kje je svet danes? Kdo ga upravlja? So to ZDA? Kakšna je vloga OZN?

»Kot je dejal Kissinger: Kadar svet deluje po principu ravnotežja sil, pride do pretiravanja na strani tistega, ki je močnejši. To smo najbolje videli z ameriškim vojaškim posredovanjem leta 2003 v Iraku. Trenutno obstaja napetost, zastoj v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Nova hladna vojna je realna nevarnost.«

Kdo so danes najpomembnejši akterji Vzhoda in Zahoda?

»Rusija in Kitajska ter na drugi strani članice Nata.«

Kaj pa hitro razvijajoče se države Brazilija, Indija in Južna Amerika?

»Pri osnovnih varnostnih vprašanjih nimajo vodilne vloge, ker njim to ni bistveno. Prednostne naloge imajo na razvojnem področju.«

OZN?

»Njeno bistvo je skoncentrirano v petih stalnih članicah varnostnega sveta. Tu se dogajajo najpomembnejše reči. To so Rusija in Kitajska ter ZDA, Velika Britanija in Francija. Na strani slednjih treh sta tudi Nemčija in Japonska, ki sicer nista stalni članici VS. Če bo med temi vzpostavljeno neko razumevanje, bodo Združeni narodi pomembni. V nasprotnem primeru bodo igrali bolj obrobno vlogo. Preostanejo jim podnebne konference, mirovne operacije Afriki, konceptualna vprašanja razvoja in delo na področju človekovih pravic. Vse to so pomembna vprašanja za OZN, niso pa osrednja.«

Predavanja po svetu

Ali Združenim državam Amerike ustrezajo krize?

»Ne nujno. Pri posredovanjih so prišle do točke, kjer je veliko nasprotovanje preostalih velikih. V naravi velikih držav je širjenje vpliva. Ko trčijo ob druge močne, pride do napetosti.«

Kdo vpliva na predsednika Obamo?

»Močni so centri finančne moči, vojaškoindustrijskega kompleksa in razne civilnodružbene skupnosti. To je zapleten mehanizem, znotraj katerega in ne nujno kot del delujejo voditelji. Obstajajo močno izraženi interesi, ki vplivajo in jih voditelji pri svojem delovanju upoštevajo. V preteklosti se je vpliv širil z investiranjem. Na primer ZDA v Rusiji. Ta bo z napetostjo zmanjšan. Za zdaj še ni jasno, katera linija bo prevladala – ali umirjanje, da bi bilo več poslovanja, ali nadaljevanje sankcij.«

Kaj je z vašo kandidaturo za generalnega sekretarja OZN?

»Ban Ki Moonu poteče mandat čez dve leti. Trenutno potekajo neformalne, diskretne razprave. Omenja se tudi moje ime. Z ustreznimi ljudmi se pogovarjam tudi sam, a so razmišljanja še bolj na začetku.«

Kaj počnete?

»Pišem drugo izdajo učbenika mednarodnega prava. Izšla naj bi prihodnje leto. Predavam v glavnem po svetu. Pojutrišnjem grem v New York. Tam bom dva tedna na Univerzi Columbia. Večkrat sem v Parizu, predaval sem na Kitajskem in Japonskem ter v več evropskih državah.«

Kaj predavate?

»Različne teme s področja mednarodnega prava – suverenost držav, funkcioniranje OZN in mednarodna pravna zaščita človekovih pravic.«

Z bratom se kaj vidite?

»Ne.«

Že dolgo ne?

»Že dolgo ne.«

Če bi se srečala, bi se kaj pogovorila?

»Verjetno.«

O čem?

»Ker staršev nimava več, verjetno o otrocih in vnukih.«

Tudi vaših?

»Da, dobra dva tedna sem dedek.«

Lepo. V družini je zdaj to verjetno prvorazredna tema. Obstajajo za vas drugorazredni državljani?

»Ne. Drugorazredno je politikantsko izkoriščanje moje izjave in izkoriščanje povojnih situacij za potrebe dnevne politike. Mnogokrat ponovljena in iz konteksta vzeta izjava je žal preglasila moje stališče, da vztrajam pri pieteti za vse žrtve in pri obsodbi vseh hudodelstev.«