V marsikaterem starejšem bloku se tudi to zimo spopadajo z vprašanjem, kaj storiti, da bi bilo topleje. Medtem ko sodobna gradnja obljublja pasivne standarde in toplotne črpalke, se tisoče ljudi, ki živijo v stavbah s starejšo izolacijo, srečuje z brutalno resničnostjo termodinamike: toplota, za katero drago plačujejo, preprosto izgine skozi zidove.
V zadnjem času so družbena omrežja in spletni forumi preplavljeni z obljubami o čudežnih rešitvah. Ena najbolj viralnih trditev pravi, da lahko običajna kuhinjska aluminijasta folija ogreje stanovanje v tridesetih minutah, celo pri ekstremnih sibirskih temperaturah. Čeprav so takšne trditve pretirane in znanstveno neutemeljene, se v jedru tega »trika« skriva preverjeno fizikalno načelo, ki ga energetski svetovalci priznavajo kot dober ukrep za blaženje toplotnih izgub.
Nevidni tat toplote
Da bi razumeli, zakaj bi kdor koli lepil folijo za radiator, moramo najprej razumeti, kako delujejo klasični ogrevalni sistemi v starejših stavbah. Radiatorji, tiste rebraste kovinske škatle pod našimi okni, delujejo po principu konvekcije (kroženja zraka) in sevanja.
Težava nastopi pri sevanju. Radiator toplote ne oddaja samo v prostor, temveč v vse smeri – tudi nazaj, proti zunanji steni. V slabo izoliranih zgradbah, kot so denimo tipični jugoslovanski bloki iz 70. let, je stena za radiatorjem pogosto najšibkejši člen. Zid, hladen zaradi zunanjega mraza, deluje kot toplotni most. Namesto da bi toplota ogrevala vašo dnevno sobo, jo masivni zid absorbira in prevaja navzven. Ogrevate ulico, medtem ko v stanovanju nosite volneni pulover.
Tukaj nastopi vloga aluminija. Material, ki ga običajno povezujemo s peko krompirja ali zavijanjem sendvičev, ima izjemno nizko emisivnost. To pomeni, da toplote ne vpija, temveč jo odbija.
Odsevna strategija
Namestitev odsevne površine med radiator in steno deluje kot toplotni ščit. Predstavljajte si to kot vesoljsko odejo za dom, pojasnjujejo strokovnjaki za energetsko učinkovitost. Ko energija zadene aluminijasto površino, se do 95 odstotkov te energije odbije nazaj v prostor, namesto da bi se izgubilo v hladnem zidu.
Podatki kažejo, da lahko ta preprost poseg zmanjša toplotne izgube skozi zid za radiatorjem tudi do deset odstotkov. V praksi to pomeni dvig sobne temperature za eno do dve stopinji Celzija, ne da bi pri tem povečali pretok tople vode v sistemu. Čeprav se 10 odstotkov morda sliši malo, se v času dragih energentov in dolgih zim ta prihranek na letni ravni znatno pozna na položnicah.
Pravilen postopek
Čeprav je internet poln nasvetov, da zadostuje zgolj list folije, je izvedba v praksi nekoliko bolj zahtevna. Tanka kuhinjska folija je krhka in se zmečka, kar zmanjša njeno odbojnost.
Za optimalen učinek strokovnjaki priporočajo uporabo namenske reflektorske folije, ki je pogosto prilepljena na tanko plast polietilenske pene ali stiropora. Če želite ostati pri domači rešitvi, je priporočljivo, da kuhinjsko folijo (s sijočo stranjo navzven) nalepite na kos trdega kartona.
Postopek je preprost, vendar je treba biti natančen:
1. korak: natančno izmerite prostor za radiatorjem,
2. korak: folijo pritrdite na podlago (karton ali izolacijsko peno),
3. korak: ploščo potisnite za radiator; ključno je, da se folija ne dotika neposredno radiatorja (prevajanje toplote bi izničilo učinek sevanja), hkrati pa mora biti tesno ob steni.
Vendar pa je treba upoštevati še eno opozorilo, ki ga viralni videoposnetki pogosto izpustijo. V izjemno vlažnih stanovanjih lahko nepravilna namestitev izolacije na notranji strani povzroči kondenzacijo in nastanek plesni za panelom. Zato je nujno zagotoviti, da zrak še vedno kroži okoli radiatorja.
