Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je na tekmi proti Poljski razočarala z bledo predstavo, danes znova stopa na parket. Tokrat se bo slovenska izbrana vrsta o 17. uri pomerila z ekipo Francije.
Evropsko košarkarsko prvenstvo, ki že dolgo časa nosi uradno ime Eurobasket, je najstarejše športno tekmovanje stare celine med najbolj priljubljenimi ekipnimi športi, saj so prvega organizirali že leta 1935. Za primerjavo: prvo evropsko prvenstvo v odbojki so pripravili leta 1948, prvo EP v nogometu leta 1958, prvo EP v rokometu pa šele leta 1994. Je pa res, da so celo pred košarko evropska prvenstva že igrali vaterpolisti, in sicer od leta 1926, a so bila ta prvenstva vse do leta 1999 del evropskih prvenstev v plavalnih športih.
-
Letošnje košarkarsko EP bo že 42. po vrsti, šesto, na katerem bo nastopilo kar 24 od skupno 50 članic evropskega dela FIBA, in četrto, ki ga gostijo štiri različne države, kar je praksa od leta 2015 – zadnje v klasičnem formatu z le eno državo gostiteljico je bilo v Sloveniji leta 2013. Prvo, že omenjeno EP leta 1935, so sicer organizirali v Švici, od leta 1947 (Češkoslovaška) pa so si prvenstva redno sledila na vsaki dve leti naslednjih sedem desetletij. Od leta 2017 so na sporedu na štiri leta, pri čemer je načrtovano EP leta 2021 za leto dni premaknila epidemija koronavirusne bolezni.
-
Čeprav gre za evropsko prvenstvo, tega niso čisto vselej organizirali na stari celini. Prvo in doslej edino, ki ni bilo na evropskih tleh, temveč na afriških v Egiptu, je bilo tisto leta 1949. Besedo »doslej« smo zapisali zato, ker pri hlastanju po denarju evropskih košarkarskih veljakov niti slučajno ni izključeno, da ne bi že v bližnji prihodnosti kakšnega tekmovanja gledali tudi v kateri od bogatih arabskih držav, kot je bil letos primer sklepnega turnirja četverice evrolige v Abu Dabiju. A tudi če se bo to zgodilo, tam verjetno ne bodo nastopale neevropske reprezentance, ki pa v preteklosti na EP prav tako že so, in sicer tiste s širšega Bližnjega vzhoda. V zgodnjih fazah, do leta 1959, je tako že omenjeni Egipt denimo zbral kar štiri nastope, Libanon dva, Iran in Sirija pa po enega.
-
Ko omenjamo neevropske reprezentance na evropskih prvenstvih, je treba dodati, da te niso le nastopale, temveč tudi osvajale kolajne. Z medaljami se lahko pohvali prav Egipt. Leta 1947 je tako prišel do brona, dve leti pozneje pa na domačih tleh celo do naslova prvaka! Se je pa edino EP na neevropskih tleh izkazalo za precejšen polom: na njem je nastopilo najmanj reprezentanc (sedem) v zgodovini, od tega le štiri evropske (Francija, Grčija, Turčija in Nizozemska).
-
Z zgodnjimi prvenstvi je sicer povezanih še nekaj zanimivih številk, ki bodo za vselej ostale nedosegljive. Na prvenstvu leta 1939 je tako Finska na tekmi proti Estoniji dosegla, reci in piši, eno točko in izgubila s kar 1:91, le malce učinkovitejša pa je bila Danska 14 let pozneje, ko je proti Sovjetski zvezi dosegla 12 točk, medtem ko so jih njeni tekmeci 118 in tako s 106 točkami razlike vknjižili najvišjo zmago v zgodovini.
-
Sovjetska zveza je tudi sicer lastnica številnih rekordov. Do razpada države je namreč skupno na EP osvojila kar 21 kolajn, od tega neverjetnih 14 zlatih. Jugoslavija je medtem do leta 1991 v žep pospravila 13 odličij (po pet zlatih in srebrnih ter tri bronasta), s čimer je druga najuspešnejša reprezentanca v zgodovini, kar z drugimi besedami pomeni, da sta najuspešnejši udeleženki prvenstev stare celine državi, ki ju ni več. Na tretjem mestu jima s štirimi naslovi sledi Španija, Litva in ZR Jugoslavija imata po tri, Italija in Grčija po dva, Slovenija pa je z zmago iz leta 2017 v družbi še sedmih držav s po enim naslovom.
-
Med igralci ima največ naslovov evropskega prvaka, kar šest, s Sovjetsko zvezo Rus Genadi Volnov, skupno pa imajo največ kolajn, po sedem, še en Rus Sergej Belov, Hrvat v dresu Jugoslavije Krešimir Ćosić in Španec Pau Gasol.
-
Prav Gasol je bil vrsto let član reprezentance Španije, ki je sicer daleč najuspešnejša država tega stoletja. Na vseh desetih prvenstvih v 21. stoletju so se Španci, ki so tudi aktualni prvaki, namreč uvrstili najmanj v polfinale, na kar devetih od teh so osvojili kolajno, od tega štiri zlate, dve srebrni in tri bronaste.
-
Ni pa Španija država z največ nastopi na EP, temveč je v tem pogledu z dosedanjimi 32 udeležbami na (vseeno visokem) četrtem mestu. Pred njo so z 39 nastopi Francija, z 38 Italija in s 37 Grčija. Slovenija je seveda daleč zadaj, a je, odkar ima to možnost kot samostojna država, nastopila na prav vseh EP, tako da bo letošnje že njeno 15.
-
Še preden je Slovenija tekmovala kot samostojna država, so nekateri njeni košarkarji prvenstva zaznamovali v dresih jugoslovanske reprezentance. In tudi osvajali kolajne. To so bili Ivo Daneu (tri srebrne in bronasto), Vital Eiselt (dve srebrni), Marjan Kandus (srebrno), Miha Lokar (srebrno), Emil Logar (bronasto), Borut Bassin (srebrno in bronasto), Aljoša Žorga (srebrno), Vinko Jelovac (tri zlate in dve srebrni), Joško Papič (zlato), Peter Vilfan (srebrno in bronasto) ter Jure Zdovc (dve zlati).
-
Če omenjenim enajstim prištejemo še 12 zlatih fantov iz leta 2017, ki jih, ker je spomin še zelo svež, verjetno zna našteti vsak ljubitelj košarke, torej dobimo 23 slovenskih nosilcev kolajn z EP. Dva od 12 prvakov iz leta 2017 pa sta tudi na vrhu lestvice, ki prikazuje število nastopov na uradnih tekmah za slovensko reprezentanco. Prvi je še vedno aktivni Edo Murić (93 nastopov), drugi je Goran Dragić (90), na tretjem pa sledi dolgoletni kapetan Jaka Lakovič (86). Goran Dragić je tudi najboljši strelec reprezentance na uradnih tekmah s 1095 točkami, sledita Teoman Alibegović (990) in na tretjem mestu že Luka Dončić (938).
-
Goran Dragić je sicer za zdaj tudi tisti slovenski košarkar, ki se je poleg v reprezentančno tudi najgloblje zapisal v zgodovino evropskih prvenstev, saj je bil leta 2017 izbran za najkoristnejšega igralca (MVP) ter je tako eden od 39 igralcev, ki se lahko pohvalijo s tem dosežkom. Le dva, Krešimir Ćosić in Pau Gasol, sta ta naziv osvojila dvakrat.
-
Manj pisan je medtem seznam najboljših strelcev, saj sta na vrhu lestvice dva košarkarja, Nikos Galis in Radivoj Korać, vsak s po štirimi naslovi. Omenjena sta tudi najboljša strelca v zgodovini, ko gre za povprečje doseženih točk na tekmo (Galis 31,2 točke, Korać 24,8 točke), skupno pa je največ točk dosegel Pau Gasol (1183, povprečje 20,4 točke na tekmo), a je odigral tudi precej več tekem, 58, kar je kar 25 več kot Galis.
-
Najvišji košarkar, ki je kdaj zaigral na EP, je bil leta 2011 z 230 centimetri Črnogorec Slavko Vraneš, najnižji pa štiri leta pred tem Portugalec Mario Gil Andrade Fernandes s 174 centimetri.
