Te dni je minilo okroglih 30 let od prvega finala Šolske košarkarske lige (ŠKL), projekta, ki je kmalu presegel okvirje običajnega športnega tekmovanja in je slabi dve desetletji pod svojim dežnikom združeval mlade iz vse Slovenije ter njihove učitelje in mentorje. Težko bi bilo pravzaprav izračunati, koliko pozitivnega je prinesel generacijam mladih športnikov in številnim drugim, ki so s športom povezani na kakršen koli način, zato ni čudno, da ga od leta 2014, ko je, vsaj v obliki, kot smo ga poznali, projekt ugasnil, številni močno pogrešajo. Kot ne čudi, da je ob govoricah o njegovi morebitni oživitvi močno završalo. Ali bodo besede tudi meso postale, sicer še ni dokončno znano, smo se pa vse skupaj odločili preveriti pri glavnem viru, pri – ob dr. Srečku Zakrajšku – enem izmed ustanoviteljev in idejnem očetu ŠKL, Vojku Korošcu, ki nam je v pestrem, kar poldrugo uro dolgem pogovoru razkril marsikaj zanimivega v zvezi s ŠKL in šolskim športom nasploh.
Široka platforma
Čeprav je glavna novica zagotovo to, da se je, četudi pošteno zarjavelo, kolesje dejansko začelo obračati in ne gre zgolj za govorice, smo začeli na začetku in se podali v sredino 90. let prejšnjega stoletja. Kako je sploh prišlo do ideje za ŠKL, ki je bil v marsikaterem pogledu unikaten projekt? »Povsem konkretno je osnovno iskrico pomenil obisk finala slovenskega mladinskega prvenstva v košarki, na katerem sem srečal kasnejšega poslovnega partnerja Srečka Zakrajška. Ob pogledu na polno dvorano mi je rekel, da bi pri nas nekaj takega potrebovali tudi v šolskem sistemu. On je bil nekdanji direktor zavoda za šport, jaz sem izhajal iz bolj poslovnih vod, a sem bil vseeno tesno povezan s športom, ki pa je bil le osnova. Opazovali smo namreč, kako zelo mladim nasploh manjka prostor, v katerem bi lahko aktivno sodelovali, ustvarjali, mu pripadali. Košarka je bila torej le izhodišče,« je povedal Vojko Korošec in dodal, da je bila ravno vključitev čim več mladih eden glavnih ciljev. Da torej ni šlo le za organizacijo tekem, temveč tudi za oblikovanje širše platforme, v kateri bi mladi lahko sodelovali kot igralci, novinarji, snemalci, moderatorji, oblikovalci in organizatorji. Liga naj bi postala okolje, kjer se mladi učijo odgovornosti, sodelovanja, vodenja in javnega nastopanja.
In ravno to je bilo ključno, da so se kot enakovreden del projekta čutili domala vsi na šolah, ki so v njem sodelovale, in da je hitro pridobival podporo tako učiteljev kot ravnateljev. Šole so v njem prepoznale dodano vrednost. »Na vsaki šoli se je denimo oblikovala ekipa dijakov, ki je prevzela produkcijo – snemanje, montažo, pripravo reportaž. To so bili prvi stiki z mediji za mnoge. Nekateri so se kasneje odločili prav za te poklice in danes v medijih deluje veliko ljudi, ki so prve korake naredili prav v ŠKL,« je dejal Korošec.
Vključenih 350.000 otrok
No, da ne bo pomote, šport je bil vendarle osnova vsega skupaj. Prva leta predvsem košarka, pa tudi plesno-navijaške skupine, ki, po vzoru iz ZDA, prav tako »spadajo« k vsaki šolski košarkarski tekmi. Prav tako je bilo že od začetka vodilo, da morajo imeti fantje in dekleta enakovredno vlogo, zato so osnovnošolska tekmovanja potekala celo tako, da se je kot skupni rezultat ene tekme štel dosežek tako fantov kot deklet, ki so odigrali vsak po dve četrtini. Kasneje se je ŠKL širil, pod njegovim okriljem so organizirali tekmovanja v odbojki, nogometu, kasneje tudi med dvema ognjema … Je bilo vsega skupaj preveč in je sistem postal prevelik ter se tudi zato sesul, povprašamo Vojka Korošca. »Ne, nikakor. Širitev je bila pravzaprav nujna za preživetje, saj je začelo število prijavljenih šol za košarkarska tekmovanja upadati. Ko smo denimo dodali odbojko, pa se je takoj prijavilo nekaj deset novih,« je povedal Korošec in postregel z zares osupljivim podatkom: da je v sistemu ŠKL v vseh letih obstoja neposredno sodelovalo okrog 350.000 otrok!
A vendar so se sčasoma začeli pojavljali prvi znaki utrujenosti sistema, ki so dodaten zagon dobili po letu 2010, ko so se razmere v gospodarstvu zaostrile. Kot se spominja Korošec, so se sredstva v pogodbah sponzorjev, ki so ves sistem držali pokonci, začela drastično manjšati, nekateri so bili primorani celo oditi, ker so oglaševali izdelke, ki jih med mladimi ni bilo zaželeno oglaševati, kot so sladkarije, sladki sokovi in podobno. »Finančni pritisk je postal premočan. Učitelji so še vedno verjeli v projekt, mladi so si ga želeli, a brez stabilne podpore države ni bilo več mogoče zagotavljati vsega skupaj. Zato, da je vse skupaj sploh še lahko stalo na nogah, sem začel vlagati lastna sredstva in prodajati lastno premoženje, potem pa sem si leta 2014 rekel, da je vsega dovolj in da se tega ne morem več iti. Ni šlo torej za to, da ne bi bilo zanimanja, še kako veliko ga je bilo in s tega vidika bi vse skupaj lahko brez težav peljali naprej. Šlo je enostavno za to, da vsega skupaj nihče ni več finančno podpiral,« je razložil Korošec, ki pa je bil vseskozi prepričan, da projekt ni propadel, temveč se je zgolj ustavil.
Nujna široka podpora
Zdaj torej vstopimo v sedanjost, v leto 2025, ki ga Vojko Korošec vidi kot idealno za ponovno oživitev projekta ŠKL. K temu sicer že vrsto let pozivajo mnogi, a je jasno, da brez ustrezne široke podpore ne bo šlo, v prvi vrsti države in njenih institucij, pa tudi, če se želimo vrniti povsem h koreninam, Košarkarske zveze Slovenije. Predvsem ta bi morala vse skupaj zagrabiti z vsemi rokami vseh, ki v njej sodelujejo. Nenazadnje ne more biti naključje, da ravno s koncem delovanja ŠKL popolnoma sovpada tudi pojav velikanske luknje, ki je zazevala na področju nadarjenih košarkarjev.
Če ne bi bilo fenomena Luka Dončić in še dveh, treh košarkarjev, ki igrajo na najvišjih ravneh v Evropi ali ZDA, bi namreč lahko ugotovili, da slovenski košarkarski bazen še nikdar v zadnjih 35 letih ni bil tako prazen. Kar je posledica ravno zadnjih petnajstih let, zanimivo, tistih, ko ŠKL-ja ni bilo. A to je zgolj in izključno razmišljanje avtorja teh vrstic, in ne Vojka Korošca. »Sam sicer rad veliko govorim, a se o tako konkretno športnih temah ne čutim dovolj strokovno izobraženega. Lahko pa povem, da denimo izmed članov košarkarske reprezentance, ki je leta 2017 osvojila naslov evropskega prvaka, le dva nista igrala tudi v Šolski košarkarski ligi,« je o tem povedal Vojko Korošec, ki je prve stike z odgovornimi glede oživitve ŠKL že navezal. Zdaj čaka na odgovore in kakšne konkretne poteze ter si resnično želi, da bi se ŠKL ponovno vrnil v osnovne in srednje šole, kar bi bila za mlade izjemna izkušnja v športu in drugih stvareh, ki jih tak projekt ponuja.
