Medtem ko se Sredozemlje utaplja v vročinskih valovih, znanstvene projekcije napovedujejo tudi premik v turizmu. Izr. prof. dr. Emil Juvan, dekan Fakultete za turistične študije – Turistica, pojasnjuje, da ne gre za muho enodnevnico, temveč za trajno prerazporeditev, ki Sloveniji ponuja zgodovinsko priložnost, da postane oaza za sodobnega turista.
Globalna poročila so jasna: dogaja se »velika selitev na sever«, saj turisti bežijo iz vročega Sredozemlja proti hladnejšim destinacijam. Po besedah sogovornika lahko ta premik ponazorimo s konkretnimi projekcijami, ki temeljijo na znanstvenih študijah. »Kaže se, da naj bi ob 4 stopinje višjih temperaturah v Mediteranu število turistov na Grških Jonskih otokih upadlo za 9 odstotkov, hkrati naj bi število obiskovalcev južnega dela Velike Britanije naraslo za 16 odstotkov«. V enakem scenariju bi obale južne Evrope poleti utrpele 10-odstotni upad obiska.
Največji vpliv v juliju
Ne nazadnje pa naraščajoče temperature vodijo v spremembo flore in favne (na primer manj zelenja, več insektov), kar je neposredni razlog upada atraktivnosti destinacije. »Četudi bi želeli podpreti domneve (empirične) podatke o premikih turistov 'na sever' zgolj zaradi visokih temperatur, bi to bilo zelo posplošeno. Je pa nesporno dejstvo, da temperature oziroma ugodna klima, kamor spada tudi temperatura, vpliva na načrtovanje počitnic in tudi na izbor destinacije. Študije kažejo, da se poleti v povprečju temperature pod 29 in nad 33 stopinj kažejo kot manj optimalne. Pozimi podobno temperature pod 11 stopinj. A imamo kot turisti možnost tudi obiskati destinacijo izven obdobja visokih temperatur in nam ni nujno potrebno iskati hladnejših oziroma toplejših alternativ.«
Pasti »coolcation« marketinga
Ne gre za kratkoročno paniko, temveč za dolgoročni trend. »Zagotovo pa lahko trdim, da ne govorimo o kratkoročnih opažanjih oziroma domnevah, saj temperature vztrajno naraščajo in prilagajanje infrastrukture in doživetij gotovo na srednji rok ne bo moglo kompenzirati vedno višjih temperatur,« poudarja Juvan.
Kje je v tej novi realnosti prostor za Slovenijo? »Pojavljajo se promocijske kampanje, ki Slovenijo predstavljajo kot 'coolcation' (hladne počitnice) destinacijo – ob boku z Norveško, Škotsko, Islandijo in švicarskimi Alpami. Predvsem Bohinj kot Bledu podobno destinacijo z občutno prijetnejšim alpskim jezerom. Gre za pristope s katerimi poskušamo uveljavljena doživetja ali destinacije, z bolj ali manj nespremenjeno infrastrukturo ali doživetji, povezati z rešitvijo za naraščajoče temperature. Najdemo namreč primere ko se Slovenija predstavlja kot 'coolcation' destinacija s priložnostmi za kolesarska doživetja na 'green wellness route', kar je atraktivno tudi po vsebini in ne zgolj opisu, a najdemo tudi primere, ko predstavimo tudi Ljubljano ali Piran kot 'coolcations' destinacijo. Dejstvo je, da ta koncept ne zajema le 'počitnic brez vročine', ampak poseben slog počitnic, ki se odvijajo v okoljih s prijetnejšimi naravnimi temperaturami. Slovenija ima na tem področju izjemne priložnosti, na primer, pohodništvo v hribih, kolesarjenje po ruralnih območjih Pohorja ali Kozjaka, doživetja kočevskih in notranjskih gozdov, vendar moramo poskrbeti, da te destinacije 'opremimo' z atributi, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost in pozitivne gospodarske ter družbene učinke, ki naj jih turizem v teh okoljih pušča,« opozori sogovornik.
S svojo edinstveno lego med Alpami in Mediteranom je Slovenija v idealnem položaju, da izkoristi svojo »dvojno identiteto«. Vse bolj priljubljen izraz »hladne počitnice«, se zdi kot nalašč zanjo. Vendar dr. Juvan svari pred prehitrim in površinskim pristopom in poudarja, da se je treba vzdržati miselnosti, da se lahko »obesimo« na marketinški trik »coolcation«, pri tem pa prodajamo doživetja, ki jih sicer ponujamo/prodajamo tudi pod drugimi znamkami oziroma segmenti ponudbe.
Avtentičnost – ključ do prihodnosti
Največja priložnost za Slovenijo, tako dr. Juvan, se skriva v »premišljenem prepoznavanju in valorizaciji (monetizaciji) atributov, ki jih Slovenija ima. To je pot, ki presega zgolj prilagajanje podnebnim spremembam in gradi dolgoročno konkurenčno prednost.
»Pristnost ali avtentičnost je ravno v tem, da ne kopiramo, ampak razvijamo in ponujamo to, kar imamo, gostoljubno, kar je del slovenskega naroda,« pojasnjuje. To so dobrine, ki postajajo v sodobnem svetu največji luksuz: »Živila nam rastejo na vrtovih, voda je pitna iz pipe, gozdovi so hladni in prijetni, ljudje smo prijazni in gostoljubni, vse to so pogoji za zagotavljanje 'uživancije', hedonizma, ki je eden od najbolj pomembnih motivov počitnic«.
Potrebno bo vlagati v razvoj in promocijo destinacij, ki danes niso na svetovnem turističnem zemljevidu. Medtem ko moramo ohranjati obstoječe centre, kot so Obala, Bled in Ljubljana, zaradi njihove infrastrukture in delovnih mest, bo treba sodobnemu turistu ponuditi atraktivne alternative. Dr. Juvan predlaga model, kjer »se glavnina nočitev še vedno izvaja v teh centrih, doživetja pa se selijo v obrobne lokacije«. To terja tudi razvoj osnovne infrastrukture na teh območjih, da bodo omogočala več kot le enodnevni izlet.
Klasični model
Klasični model turizma »ob morju, na soncu« je temeljil na nastanitveni infrastrukturi in morju. Turist je plačal namestitev in ob tem pogosto tudi dostop do morja. Kadar morje ni več vzdržno, mu je ob nastanitvi, ki je povprečnemu turistu nujno zlo, potrebno ponuditi alternativna doživetja oziroma programe, ki ob nastanitvi vključujejo še dostop do doživetij ob morju, plaži. Potrebujemo programe izven obdobij visokih temperatur, ko je ob morju prijetno in v hladnejšem zaledju. Premišljeno in prilagojeno segmentu turistov, ki jih dobimo naključno ali pa jih načrtno nagovarjamo.
Da bi to vizijo uresničili, bo treba preseči obstoječe okvire. To pomeni tudi vlaganje v razvoj novih, danes manj poznanih destinacij, kar zahteva tudi reševanje prometne logistike in oblikovanje atraktivnih doživetij, s podporno infrastrukturo.
Za takšen preskok pa je nujen še en pogoj: strokovno usposobljen kader. Dr. Juvan zaključuje z jasno mislijo: »Turizem ni obrt, ki se jo lahko priuči zgolj s prakso… Morda res, a mora potem praksa temeljiti tudi na strokovnih in teoretičnih izhodiščih, da razumemo zakaj praksa deluje oziroma zakaj ne in jo znamo tudi ustrezno usmerjati.«
