Pred desetimi dni je po 15 letih priprav in dveh letih gradnje ter gneče nazadnje vendarle stekel promet po novem avtocestnem priključku Dragomer na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko. Dodatna uvoz in izvoz bosta razbremenila vsakodnevno jutranjo in popoldansko gnečo pred Ljubljano ter domačinom sprostila regionalno cesto. Gre za klasično slovensko infrastrukturno naložbo, ki ji je od prvih pobud do dokončanja zrasla dolga brada. Domačini so priključek čakali več desetletij, prva resnejša prizadevanja za njegovo ureditev segajo v leto 2010, ko je vlada zanj sprejela državni prostorski načrt, spremljali so ga zapleti s pridobivanjem potrebnih soglasij. Po prvih načrtih bi moral biti priključek končan do letošnjega februarja, a so gradbince sredi Barja »presenetila« nenosilna barjanska tla. Ta so se raztezala na širšem območju, kot so sprva predvidevali.
Na kraju, kjer je danes avtocestni priključek, so nekoč stali kozolci, lopa in gospodarski objekt, ki so jih morali odstraniti. Pred gradnjo so z bagri in drugo težko mehanizacijo odstranili tudi 51.000 kubičnih metrov rodovitne in 73.000 kubičnih metrov preostale zemljine. Med gradnjo so gradbinci samo za potrebe gradbišča opravili 119.030 prevozov s težkimi tovornimi vozili. V sklopu priključka so zgradili nadvoz, dve spiralni krožišči, podvoz za bližnje kmete in več povezovalnih cest – skupno približno 77.000 kvadratnih metrov prometnih površin. Vgradili so 5700 kubičnih metrov betona, 776 ton železa in prometnice preplastili s 23.000 tonami asfalta. Na novem priključku danes voznike usmerja, opozarja in obvešča 96 prometnih znakov in tabel, ob njem je postavljene 8300 kvadratnih metrov protihrupne ograje, razsvetljuje pa ga 123 svetilk. Priključek je zgrajen tako, da omogoča morebitno poznejšo širitev zdajšnje štiripasovne ceste v šestpasovnico.
Ključni izziv: nadvoz
Eden ključnih izzivov pri gradnji je bil 54,3 metra dolg nadvoz nad avtocesto, ki je brez vsakršne vmesne podpore. Med gradnjo je pod njim po avtocesti tekel promet, zaradi nameščanja opaža so jo zaprli le za nekaj noči, kar si na Darsu štejejo za izjemen dosežek. Čez nadvoz naj bi se po prometnih izračunih in pričakovanjih leta 2029 vsak dan peljalo 10.420 vozil, desetletje pozneje pa 11.227 vozil.
Priključka se je prijelo ime diamant, a ne zaradi stroškov gradnje, kot bi utegnil kdo pomisliti, ampak zaradi oblike, saj njegov tloris spominja na obliko diamanta. Ko smo ravno omenili stroške: pogodbena vrednost naložbe skupaj z vsemi spremljajočimi ureditvami je 34,8 milijona evrov. Vrednost pogodbe do zdaj ni bila presežena, vendar na Darsu dodajajo, da zadnja črta pod finančnim obračunom še ni potegnjena, saj imajo na mizi še nekaj zahtevkov za plačilo dodatnih del.
Promet na avtocestnem odseku med Ljubljano in Brezovico strmo narašča. Leta 1997 se je med Kozarjami in Brezovico dnevno v povprečju peljalo 37.000 vozil, lani 82.000 vozil. Med Brezovico in Vrhniko so pred 28 leti v povprečju našteli 28.000 vozil na dan, lani 71.000. Z radijskih postaj in prometno-informacijskega centra so nas voznike v zadnjih letih nenehno opozarjali na strpnost zaradi zastojev od Kozarij proti Primorski. Ob prometnih konicah je bilo stanje v kolonah tam del vsakdanjega obreda. Nezadovoljni so bili tudi okoliški prebivalci, saj so jim vse številčnejši delovni migranti s trumami vozil v polžji hitrosti zavzemali vzporedno regionalno cesto. Na Darsu pojasnjujejo, da bo novi priključek te težave omilil. »Z izvedbo priključka se bo promet preusmeril z regionalne ceste Brezovica–Vrhnika in regionalne ceste Brezovica–Notranje Gorice–Podpeč na avtocesto. Po izgradnji novega priključka Brezovica se bodo prometni tokovi z regionalne ceste Brezovica–Vrhnika preusmerili na avtocesto že pred naseljem Brezovica ter s tem močno razbremenili priključek Brezovica pri Gorjancu in del odseka regionalne ceste med Gorjancem in križiščem pri Poku. Izgradnja bo porazdelila prometne tokove predvsem v jutranji konici proti Ljubljani in v popoldanski konici iz Ljubljane,« poudarjajo.
Cene nepremičnin v okolici že zrasle
Varnejši in znosnejši promet pa ne bo edina pridobitev priključka. Ta menda že vpliva na rast cen nepremičnin v njegovi okolici, medtem ko župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik upa, da bo občini z novim infrastrukturnim projektom uspelo oživiti dolgo načrtovano poslovno cono, ki bi prinesla dodatne priložnosti za lokalno gospodarstvo. Navsezadnje so domačini pridobili tudi novo krožišče in s tem priložnost za zbiranje bolj ali manj kreativnih idej, kaj vanj postaviti. Eden od predlogov je, da bi prišleke v njem pozdravljali s tremi kolesi, saj je kraj od nekdaj pomembno prometno križišče. Eno kolo bi predstavljajo rimsko cesto, ki je povezovala rimski imperij, drugo furmanske poti oziroma sedanjo regionalno cesto na poti do morja, tretje pa sodobno avtocesto, ki odslej tudi Dragomer povezuje s prestolnico in svetom.
