Kot bi bilo včeraj se spominjamo časov, ko je komentator nogometnih tekem na nacionalni televiziji, ker drugih programov, ki bi ponujali športne vsebine domala ni bilo, vsakokrat, še pred prvim sodnikovim žvižgom, gledalce obvestil, v kakšni barvni kombinaciji dresov igra posamezna ekipa. In za tiste, ki so imeli še črno-bele televizijske sprejemnike, obvezno dodal, kdo ima svetlejšo in kdo temnejšo kombinacijo. Od takrat se je v nekaj desetletjih svet spremenil bolj, kot prej v več stoletjih, med drugim pa imamo danes doma tudi številne naprave, ki jih še v času prehoda s črno-bele na barvno televizijo niso znali predvideti niti domišljijsko najbolj bogati pisci znanstvene fantastike, ki so pač menili, da bodo televizorji vselej ostali pri tehnologiji s katodno cevjo.
In večini teh naprav je skupno, da njihov vir energije predstavljajo različno velike litij-ionske baterije. Ki jih večinoma polnimo doma, na domačih vtičnicah. Od številnih telefonov, tablic, prenosnih računalnikov, zabavne elektronike, do pripomočkov tako imenovane mikromobilnosti, kot so denimo električna kolesa ali skiroji. In vsem tem je skupno, da predstavljajo tudi potencialno nevarnost za vžig, iz katerega se kaj hitro lahko razvije nevaren požar...
Polnimo, ko smo budni
Še posebej so pri tem v zadnjem času na udaru že omenjeni električni skiroji in kolesa. Število požarov zaradi vžiga e-mobilnih sredstev z litij-ionskimi baterijami se je namreč v zadnjih petih letih povečalo za kar okrog 30 odstotkov, razloge, da je temu tako, pa je že pred časom razkril Andrej Pečjak z inštituta Metron. »Glavni razlog je, da stvari niso tako certificirane, kot so denimo pri električnih avtomobilih. Električni skiroji stanejo od 300 do 400 evrov, niso preveč dobro zavarovani, enako tudi kolesa. Težave so s slabimi polnilniki, ki se pregrejejo, plastika se stopi in v najslabšem primeru vžge. Problematične so tudi razne predelave električnih skirojev – veliko jih namreč uporabljajo mladostniki, ki si radi kaj priredijo, zavrtajo, dodelajo in tako hitro lahko pride do požara,« je povedal Pečjak in dodal, da je predvsem treba apelirati na mlade, naj ne kupujejo najcenejših naprav ter naj jih sami ne predelujejo. Ob tem je skiroje priporočljivo polniti v kakšnih betonskih garažah ali zunaj, kjer zraven ni veliko gorljivih zadev; veliko jih namreč takšne naprave polni kar doma, v dnevni sobi.
»Pomembno je tudi, da se takšne naprave polnijo, ko smo budni in ne, ko spimo. Ob tem se morajo polniti vsaj meter in pol stran od vsake druge gorljive snovi. V prostor, v katerem te naprave polnimo, nujno namestimo tudi dimni javljalnik. Ta dim namreč lahko zazna zelo hitro, že v pol minute. Pomemben ukrep je tudi, da imamo gasilni aparat, še en koristen pripomoček pa je lahko požarna odeja iz steklokeramičnih vlaken, s katero lahko tovrstne baterije prekrijemo. S tem požara ne bomo pogasili, bomo pa zmanjšali vpliv toplote na okolico; lahko pa recimo z njo skiro tudi objamemo in odnesemo iz stanovanja oziroma zaprtih prostorov,« pa je naštel predsednik Slovenskega združenja za požarno varstvo Aleš Jug.
Dodal je, da naj z napravo vselej ravnamo tako, kot zahtevajo navodila o uporabi, da jo vzdržujejo vedno in zgolj pooblaščeni serviserji ter sami zanjo ne iščemo rezervnih delov ali kupujemo poceni polnilcev, ki so lahko neprimerni in se vnamejo: »Tudi, ko želimo na nekem skiroju ali e-kolesu zamenjati baterijo, se večkrat odločimo za cenovno najugodnejšo pot in ta je, da jo skušamo dobiti nekje na spletu. Ta baterija pa pogosto ni enaka tisti bateriji, ki je bila prvotno na kolesu ali skiroju. Zato se lahko zgodi, da nova baterija in polnilnik nista več kompatibilna, polnilnik zato ne komunicira dobro z baterijo ter je 'prepolne'. To pa vodi v proces toplotnega pobega.«
Pri dostavljalcih hrane
Do tako imenovanega toplotnega pobega lahko sicer poleg zaradi omenjenega pride tudi zaradi mehanske poškodbe baterije, zato, ker je bila ta predolgo v vlagi ali pa izpostavljena toplotnemu toku. Takrat lahko pride do kemijske reakcije, ki v bateriji povzroči, da iz nje izhajajo nekateri produkti, kot so plini in dim. Naslednji problem je, da pri toplotnih pobegih lahko nastane intenziven plamen, v obliki curka, ki je lahko pri nekaterih požarih tudi do višine metra in pol, zaradi česar lahko neti nove požare okoli sebe. Nekatere baterije pa lahko tudi počijo in sprostijo goreče delce, kar pomeni še hitrejši prenos požara na druge predmete. »Takšni požari se, skratka, razlikujejo od drugih, in jih klasični gasilni mediji pogosto ne pogasijo. Potrebni so posebni gasilni mediji ter dobro usposobljeni in opremljeni gasilci, ki razumejo dinamiko gorenja baterij,« je še poudaril Jug in kot enega izmed takšnih gasilnih medijev izpostavil tekočino Bonpet.
Z njo so gasilci brez večjih težav pogasili tudi testni vžig avtomobila na poligonu Ljubečna, o katerem izčrpno pišemo na sosednji strani, pa tudi goreče baterije v prenosnem telefonu, računalniku in električnem skiroju na nedavnem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju – prav pri slednjem se je lepo pokazalo, kaj pomeni že omenjeni toploti pobeg, saj je velik del sejmišča povsem zadimil smrdeči dim.
Kot nam je še povedal Jug, požarna statistika pri nas podatkov o tem, ali je za požar kriv skiro, kolo ali kaj drugega, ne zajema, je pa ponudil zanimiv podatek, da londonski gasilci dnevno v povprečju že zabeležijo po en požar, vezan na mikromobilnost. Da je več takšnih požarov, pa se pozna tudi v mestnih središčih številnih velemest, kjer je več dostavljalcev hrane z omenjenimi prevoznimi sredstvi.
Koristno zavarovanje
No, kljub vsemu omenjenemu pa, ko beseda teče o nevarnosti požarov, ne smemo pozabiti, da jih je doma največ še vedno povezanih z gospodinjstvom, kar polovica teh pa je povezana z uporabo olja, pri katerem naredimo tudi največ napak. Pogosto nas namreč zagrabi panika in na razgreto olje vlijemo vodo. Kar je najslabše, kar lahko storimo! Kot razlagajo strokovnjaki, voda namreč olje izpodrine, se upari in majhne goreče kapljice olja razprši po celotnem prostoru. Še več, dejansko sploh ni treba, da olje gori, pa lahko ob uporabi vode že povzročimo katastrofo in razširimo požar po vsej kuhinji. Lahko pa se seveda olje zaradi predolgega časa na štedilniku vname tudi samo od sebe. »Pet žličk olja denimo potrebuje le slabih deset minut, da se segreje nad kritično temperaturo, pri kateri ga zajamejo plameni in začne samostojno goreti. Če se olje sicer segreva predolgo, se pojavi značilen vonj, ki ga lahko zaznamo tudi, če nismo v bližini. Pojav spremlja tudi močan dim, ki je, bolj ko je vroče olje, gostejši,« je že pred časom povedal poklicni gasilec Boštjan Žagar.
No, če do požara pride, je splošno pravilo, da sami lahko pogasimo požare velikosti do dva kvadratna metra, in sicer s priročnimi sredstvi ali gasilnim aparatom, ko požar zajame bližnje predmete ali celo grozi, da se bo razširil v sosednji prostor, pa že govorimo o razvitem požaru, pri katerem je nujna pomoč gasilske enote.
In za konec: ne glede na vso previdnost, nam ogenj lahko hitro uniči vse, zato je pametno imeti svoje imetje zavarovano. Kot vidimo, je namreč nevarnosti vedno več in ne manj.
