»To ni več nekaj, kar se dogaja 'tam nekje'. To se dogaja tukaj in zdaj,« so nedavno na vse pogostejšo uporabo različnih psihoaktivnih substanc opozorili v Dijaški organizaciji Slovenije. Vse od alkohola, konoplje, psihedelikov pa do sintetičnih drog in elektronskih cigaret se najde med dijaki, na zabavah, med odmori, na spletu, številni pa to opazijo tudi v domačem okolju.
Medtem ko smo pred tednom dni še malce dvignili obrvi ob novici, da so v londonski Temzi odkrili ogromno ostankov kokaina, lahko zdaj z gotovostjo napišemo, da ni nič kaj bolje pri nas. Izsledki raziskave o vsebnosti prepovedanih drog v odpadnih vodah, ki jo je leta 2023 v sedmih slovenskih občinah opravil Inštitut Jožefa Stefana, vzbujajo zaskrbljenost. Vključene so bile občine Ljubljana, Maribor, Domžale in Kamnik, Koper, Novo mesto, Velenje ter Kranj. Analiza vzorcev je pokazala, da je bila uporaba kokaina, MDMA (ekstazi), metamfetamina in ketamina najvišja v Ljubljani. Velenje izstopa po uporabi amfetamina, Koper pa po uporabi konoplje. Podatki zadnjih petih let kažejo, da je uporaba večine drog razmeroma stabilna, razen kokaina – uporaba tega se povečuje v Mariboru, Domžalah in Kamniku, Velenju ter Novem mestu. Uporaba amfetamina pa upada v Domžalah in Kamniku. In še: Koper in Ljubljana se uvrščata med dvajset evropskih mest z največjimi masnimi obremenitvami biomarkerjev konoplje (THC).
Nova vrsta drog
Pojavljajo pa se tudi številne nove droge. Seznam teh je čedalje daljši in vse več je ljudi, ki pojedo kateri koli živilski izdelek, ne da bi se zavedali tveganja. Tako je nedavno nemški Bild pisal o babici v Hamburgu, ki je petletnima vnukinjama želela privoščiti posladek, a so čokoladni piškoti, ki jih je dala dvojčicama, vsebovali aktivno sestavino konoplje THC. Eno od deklic so zaradi smrtno nevarne zastrupitve z drogo hospitalizirali. Po poročanju časopisa Hamburger Morgenpost je vnukinjama nevede ponudila piškote s konopljo znamke Trips Ahoy, ki so na voljo za nakup prek spleta. Nepoučenemu potrošniku se embalaža zdi neškodljiva, saj je podobna originalni blagovni znamki Chips Ahoy. Ključna razlika: v zavitku sta dva piškota, vsak ima po 250 miligramov THC.
Vse bolj priljubljeni bomboni, lizike in čokoladice s posebnimi dodatki pa so dostopni tudi pri nas. Portal 24ur je poročal, da je pred dvema letoma 23-letnik gumijaste bombone z dodatkom THC kupil popolnoma legalno, v trgovini ob železniški postaji v Ljubljani. Večina zaseženih sladkarij, ki niso samo sladkarije, pride danes k nam iz tujine, nekateri izdelki pa so na voljo tudi že pri nas.
Po nakupu nekega mamila se kupec težko pritoži, saj gre za ilegalno trgovino, zato sporne prakse ostanejo skrite pod preprogo. Policija vse vzorce zaseženih sumljivih snovi pošilja v nacionalni forenzični laboratorij (NFL), kjer poskušajo ugotoviti, za katere prepovedane droge sploh gre. Težava nastane, ko se pojavijo nove spojine, ki jih na seznamu spletne knjižnice ni. So škodljive in nevarne, a z razpoložljivimi instrumentalnimi metodami jih ne morejo prepoznati. Pogosto gre za sintetične in polsintetične kanabinoide, ki so čedalje bolj razširjeni, najdemo jih tudi v obliki sladkarij in denimo v vejpih.
Uporabniki živilskih izdelkov s primešanimi drogami – večinoma gre za mlade – pravzaprav nikoli ne vedo, kaj zares zaužijejo. In čeprav lahko tudi na embalaži izdelkov, ki prispejo k nam večinoma z nakupi prek spleta, celo piše, kaj je v izdelku, denimo 600 miligramov koncentrata konoplje, to ne pomeni, da to drži – da so torej navedene snovi zares v tem živilu in zares v navedeni količini. Poleg tega gre pri uživanju različnih želejev, bombonov in lizik droga skozi prebavni sistem, kar pomeni, da se učinek pojavi pozneje – približno po pol ure ali celo več. Nekdo zaužije bombon, pa ne deluje takoj, in ker ne doživi učinka, vzame novega in nato še enega …
Spremljanje razmer
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja razmere na področju prepovedanih drog v Sloveniji, tudi pojav novih drog prek nacionalnega sistema za zgodnje opozarjanje na nove psihoaktivne snovi (NPS), ki ga koordinira ministrstvo za zdravje. Sistem povezuje številne institucije in nevladne organizacije ter omogoča hitro zaznavanje nevarnih substanc, spremljanje trendov na področju drog ter obveščanje strokovne in splošne javnosti. Vključuje se v evropsko mrežo za zgodnje opozarjanje, kar omogoča hitro izmenjavo informacij med članicami EU.
Pomembno vlogo v sistemu ima nacionalna kontaktna točka za prepovedane droge pri NIJZ, ki deluje kot vmesni člen med nacionalno in evropsko mrežo ter vodi regionalno mrežo za izmenjavo informacij na lokalni ravni. Sistem omogoča tudi anonimno testiranje vzorcev substanc, ki jih prinesejo uporabniki, pri čemer sodelujeta Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter nevladna organizacija DrogArt. Ob zaznavi posebno nevarnih snovi se izvede ocena tveganja ter po potrebi izda nujno obvestilo za zaščito zdravja uporabnikov in javnega zdravja.
NIJZ redno objavlja aktualne informacije o trendih na področju drog na svoji spletni strani ter pripravlja nujna obvestila o pojavu novih in nevarnih psihoaktivnih snovi na trgu drog, zato priporočajo mladim, staršem in seveda tudi vsem drugim, naj si ta obvestila preberejo. Poleg tega sodelujejo pri pripravi in posredovanju preventivnih vsebin, namenjenih staršem in drugim ključnim skupinam, ki lahko pripomorejo k pravočasnemu prepoznavanju in preprečevanju tveganega vedenja pri mladih.
Mladi možgani se še razvijajo
V Dijaški organizaciji Slovenije zaradi povečane uporabe psihoaktivnih snovi med mladimi predlagajo uvedbo več ukrepov. Smiselna se jim zdi zaostritev zakonodaje in kazni glede preprodaje in uporabe elektronskih cigaret ter več ozaveščanja. Dijaška organizacija je predloge ukrepov poslala omenjenemu inštitutu ter ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Menijo, da je treba uvesti strožjo zakonodajo tudi glede elektronskih cigaret, saj je dokazano, da mladi zaradi teh izdelkov posežejo tudi po nikotinu in drugih snoveh.
»Treba je opozarjati tudi na nepopravljiv vpliv vseh psihoaktivnih snovi na možgansko delovanje, še posebej pred 25. letom starosti, ko se možgani še intenzivno razvijajo. Uporaba kanabisa, nikotina ali drugih snovi v teh letih vpliva na spomin, učenje in čustva ter lahko povzroči trajne spremembe. Mladi potrebujejo tudi več prostora za zaupne pogovore, več razumevanja in manj kaznovanja, zato je treba okrepiti psihološko podporo v šolah,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Veliko mladih se spoprijema z občutki praznine, anksioznostjo, depresijo in izgorelostjo. »Preobremenjenost in pritisk v šolah, ocene ter sistem, ki pogosto pozablja na človeka, vpliv in nerealna pričakovanja družbe ter prijateljev, stalna primerjava na družbenih omrežjih, zgled 'easy-life', pomanjkanje psihološke podpore in občutek, da moraš biti 'vse in še več', nas pogosto potiskajo v iskanje hitrih rešitev,« opozorijo na vzroke za vse večjo uporabo psihoaktivnih snovi.
Uporaba teh snovi je za nekatere eksperimentiranje, za druge oblika sproščanja ali vir zaslužka. »Toda za to lahkotnostjo se skrivajo resne posledice, in sicer pravne, zdravstvene ter psihološke,« so poudarili.
Zapisali so še, da je čas za sodoben in smiseln sistem sodelovanja mladih, ki se začne že v osnovni in srednji šoli, ne kot kazen, temveč kot priložnost. Tak sistem bi spodbujal prostovoljstvo, okoljske projekte in pomoč skupnosti ter razvijal praktične in socialne veščine, so prepričani v dijaški organizaciji.
