Tigrasti komar, nutrija, harlekinska polonica, sončni ostriž, marmorirana smrdljivka – to je nekaj primerov tujerodnih živali pri nas, ki so tudi invazivne. To pomeni, da povzročajo škodo naravi in gospodarsko škodo, morda pa so tudi grožnja prehranski varnosti ali zdravju ljudi. Med več kot 37.000 evidentiranimi tujerodnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami po vsem svetu jih takšno grožnjo pomeni več kot 3500.
Za širjenje tujerodnih vrst, ki so tudi invazivne, je poskrbel človek. Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, denimo zaradi lova in ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Druge so pobegnile z živalskih farm ali pa smo jih v naravo izpustili ljudje. Pripotujejo tudi z balastnimi vodami, ki jih ladje vkrcajo na enem koncu sveta, izpustijo pa na drugem. Prenašamo pa jih tudi nenamerno, kot slepe potnike s semeni, rastlinami in plodovi iz drugih držav. Na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki jih spremlja sektor za biotsko raznovrstnost ministrstva za naravne vire, smo našteli 44 tujerodnih živali in 53 tujerodnih rastlin.
Tokrat se posvečamo nekaj invazivnim tujerodnim živalskim vrstam. Nekatere živalske vrste so tudi karantenske, to pomeni, da so nevarni škodljivci za rastline, zato je treba posebej ukrepati, da se preprečita njihovo razmnoževanje in širjenje: japonski hrošč, ameriški škržatek in krompirjeva ogorčica.
Od listov ostane samo okostje
Japonski hrošč je k nam najverjetneje pripotoval kot slepi potnik s tovornjaki iz severne Italije, kjer je ta škodljivec že precej razširjen, pritrjujejo na upravi za varno hrano. Hrošča so lani prvič, nedavno pa znova odkrili v vabah v bližini avtocestnih počivališč Barje na ljubljanskem obroču in Lukovica. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini. Nihče si ne želi, da bi se razširil tudi pri nas. Japonski hrošč namreč ni prav nič izbirčen, hrani se na več kot 300 vrstah rastlin, teknejo mu pomembne kmetijske rastline (jablana, češnje, breskve, vinska trta, vrtnice, koruza, soja, beluši, krompir, robide, maline) ter okrasne in drevesne vrste (javor, lipa, brest). Odrasli hrošči objedajo liste, zaradi česar ostajajo le listne žile, pa tudi cvetove in plodove. Ličinke objedajo korenine trav, kar lahko vodi do občutnih poškodb na travnikih. Gospodarska škoda v nasadih in na travnikih je velika. »Žuželka se lahko ujame v avtomobilske pnevmatike in okuži neobdelana območja z invazivnimi travami ali robidovjem, kjer nihče ne zdravi. To je velika težava,« opozarjajo na upravi za varno hrano.
Škodljivec je tudi pri nas uvrščen med karantenske, kar pomeni, da je ob njegovi najdbi treba izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja. Uprava za varno hrano je takoj določila napadeno območje in varovalni pas, ki obsega del občin Lukovica, Kamnik, Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani, ter območje počivališča Barje, dele občine Ljubljana, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica in Ig. Na tem območju so okrepili spremljanje japonskega hrošča, na gosto so postavili feromonske vabe in pasti, da jih bodo polovili čim več in preprečili njihovo razmnoževanje. Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni, če opazijo hrošča ali poškodbe rastlin: »Vsak sum naj s fotografijami sporočijo strokovnim službam ali upravi za varno hrano.« Japonskega hrošča najlažje prepoznamo po tem, da ima na robu zadka čopke belih dlačic. Ne smemo pa ga zamenjati z domorodnima vrtnim in majskim hroščem, ki sta tujerodnemu japoncu na videz najbolj podobna. V Italiji, kjer se že dalj časa spoprijemajo z izbruhi tega hrošča, jih uničujejo tudi z insekticidi.
Že 25 let pozorni na ameriškega škržatka
Ameriški škržatek, ki ga sicer pri nas poznamo že četrt stoletja, je še vedno karantenski, saj je prenašalec zlate trsne rumenice, neozdravljive bolezni vinske trte. Škržatek s sesanjem rastlinskih sokov na okuženi trti prenese bolezen na zdrave rastline. Pridelka v okuženih vinogradih je manj in je slabše kakovosti, trte lahko v nekaj letih propadejo. Listi začnejo rumeneti in rdečeti ter se zvijati, grozdi pa venijo in se sušijo. Zlato trsno rumenico so v Sloveniji prvič ugotovili v okolici Kopra leta 2005. Trenutno so pri nas vzpostavljena razmejena območja na severovzhodu, jugovzhodu in zahodu države. Za zatiranje zlate trsne rumenice izvajajo zdravstvene preglede rastlin, odstranjujejo in uničujejo okužene trte, ameriškega škržatka pa zatirajo s fitofarmacevtskimi sredstvi. Z ameriškim škržatkom se bojujejo po skoraj vsej vinorodni Evropi in Balkanu.
Rumena in bela krompirjeva ogorčica
Tudi boj z rumeno in belo krompirjevo ogorčico je dolgotrajen. V Evropo sta s krompirjem prišli iz Južne Amerike in ju najdemo povsod po Evropi. Rumeno krompirjevo ogorčico so leta 2004 našli na večjem območju v dolini Trente. V letih 2022 in 2023 so jo odkrili v občini Kranj. Lani pa so na območju Velike Bukovice potrdili belo krompirjevo ogorčico. Napadene krompirjeve rastline postanejo zakrnele, listi rumenijo in propadejo, gomolji so majhni in slabo razviti. Na koreninah krompirja se pojavijo majhni bradavičasti izrastki (zrele samice ogorčic) in proti koncu junija odpadejo s korenin (ciste). Krompirjevi ogorčici je zelo težko obvladovati, še težje izkoreniniti. Širjenje z napadenih površin se prepreči predvsem s prepovedjo pridelave semenskega krompirja.
Najbolj razvpita: nutrija
Čeprav je seznam invazivnih tujerodnih živali dolg, je pri nas v zadnjih letih najbolj razvpita nutrija, zlasti potem ko se je proti odlovu tega glodavca postavila Tina Gaber, partnerka premierja Roberta Goloba, in so ljudje množično podpisovali peticijo. Nutrije pri nas poznamo že vrsto let, marsikomu so videti simpatične in miroljubne, zato ne preseneča pozornost, ki jo je leta 2022 vzbudilo dovoljenje ministrstva za kmetijstvo za izredni odlov nutrij v Krajinskem parku Ljubljansko barje tudi na območjih, kjer sicer velja prepoved lova. Na lovnih površinah po Sloveniji pa je nutrijo že dolgo dovoljeno loviti neomejeno in vse leto.
Nutrija, njena domovina je Južna Amerika, je na seznamu evropske uredbe o preprečevanju širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V Evropi se je razširila, potem ko ni bila več zanimiva za gojenje za krzno in so jih ponekod kar spustili v naravo. Strokovnjaki opozarjajo, da se nutrija hitro širi in ogroža ekosisteme ter domorodne rastline in živali (glodavce, ptice, žabe, ribe in rake), saj izginjajo njihova bivališča, skrivališča in mesta za gnezdenje. Poleg tega nutrija izkopava rove na obrežjih, kar pripomore k eroziji in izpiranju zemlje. Naravnega plenilca pri nas nima. Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje so od leta 2022 do danes odlovili 2604 nutrije, od tega 1091 leta 2023 v času veljavnosti omenjene izredne odločbe za izlov.
Pred dnevi so se pojavile govorice, da skupina lovcev strelja nutrije ob reki Badaševici v Kopru. Na ministrstvu za kmetijstvo so nam povedali, da niso izdali nobenega izrednega dovoljenja za odstrel nutrij na nelovnih površinah mestne občine Koper, niti v nobeni drugi občini. Preiskava lovske inšpekcije o tem dogodku še ni končana.
