Čeprav so večje in manjše tatvine stalnica trgovske dejavnosti ne glede na geografsko lego, je zaradi izjemnega porasta vredno omeniti primer ZDA, kjer že tudi največje in najmočnejše trgovske verige javno izpostavljajo tatvine kot veliko težavo, za katero (še) nimajo ustrezne rešitve. Ukrepi, kot so zaklepanje blaga v steklene vitrine, različni alarmni sistemi, najem dodatnih varnostnikov in povečanje števila zaposlenih, v fizičnih trgovinah niso odvrnili nepridipravov, ampak stranke. Da zaradi zaklepanja vsakodnevnih izdelkov, kot so britvice, kreme za obraz, dezodoranti in pralni prašek, ljudje kupujejo manj, je v začetku letošnjega leta priznal tudi Tim Wentworth, izvršni direktor multinacionalke Walgreens Boots Alliance, kjer skrbno spremljajo vse s prodajo povezane podatke.
Če se postavimo v kožo kupca, je to povsem razumljivo. Predstavljajte si denimo obisk ameriške verige drogerij in lekarn CVS: ko kupec želi kupiti zobno pasto, je ne more preprosto prestaviti s police v nakupovalno košarico, ker je večina past – ne glede na blagovno znamko – skoraj zagotovo zaklenjenih za takšno ali drugačno pregradno vitrino. Kupec mora pritisniti gumb za asistenco, ki po zvočniku oznani, v katerem oddelku se nahaja kupec, ki potrebuje pomoč. Ko prihiti prodajalec in odklene vitrino, kupec časa za razmislek in morebitno preučevanje sestavin enega ali več izdelkov nima: prodajalec bi rad čim hitreje zaklenil vitrino, saj ga nestrpne stranke že čakajo pred zaklenjeno polico na drugem koncu trgovine. Ker pa običajno v trgovini kupimo več izdelkov, kupec opisano zamudno in frustrirajočo izkušnjo ponovi pred vsako zaklenjeno prodajno polico – in teh je danes bistveno več kot polic s prosto dostopnimi izdelki. Od gneče v trgovini, števila zaposlenih in zagnanosti samih prodajalcev je odvisno, koliko časa stranka pred posamezno vitrino čaka na prodajalca s »čarobnim ključkom« …
Škoda za celotno skupnost
Ameriška veriga CVS ni izjema. Je le ena od trgovin, kjer priznavajo, da so tatvine velika težava in tudi razlog za zapiranje poslovalnic. Enotnega podatka o deležu izdelkov, ki jih imajo pod ključem, ni, saj različne taktike varovanja izdelkov prilagajajo razmeram na posameznih lokacijah: na kritičnih lokacijah je lahko zaklenjenih tudi do 90 odstotkov izdelkov, v najbolj obremenjenih predelih pa so poslovalnice celo zaprli. CVS ima v ZDA več kot 9100 trgovin in zaposluje približno 300.000 ljudi, vendar je od leta 2021 (tedaj so imeli 9962 trgovin) številne že zaprl in kot enega od razlogov navedel prav porast tatvin.
Zapiranje fizičnih trgovin ne prizadene le trgovca: ko se poslovalnice zapirajo, lokalne skupnosti izgubijo dostop do izdelkov, prebivalci pa delovna mesta.
V letih po koncu pandemije covid-19 ameriški trgovci opažajo skokovito rast tatvin, odvračalni ukrepi, kot je zaklepanje izdelkov, najemanje varnostnikov ali povečanje števila prodajalcev, pa ne dosegajo želenega učinka. Da so se razmere v zadnjih letih drastično zaostrile, potrjuje tudi poročilo ameriške Nacionalne zveze trgovcev (NRF). V zadnjem poročilu za leto 2024 izpostavljajo opazne spremembe v obsegu, pogostosti in obliki tatvin v zadnjih letih ter da so se storilci prilagodili razvoju trgovine. Tatvine niso več zgolj naključne, temveč pogosto organizirane in sistematične – vse pogosteje tudi od organiziranih kriminalnih skupin.
Trgovce skrbi tudi porast nasilja, povezanega s temi dejanji, kar resno ogroža zaposlene, stranke in njihovo poslovanje. Poročilo NRF navaja izkušnje trgovcev, ki v 73 odstotkih pravijo, da so storilci bolj nasilni kot pred letom dni. Zgovoren je primer verige Target, ki je leta 2023 zaprla devet svojih trgovin. Kot razlog so navedli, da tatvine in organizirani kriminal neposredno ogrožajo varnost zaposlenih in kupcev, ob tem pa so zaradi povečanih izgub letni dobiček zmanjšali za več kot 500 milijonov dolarjev.
Vse več organiziranih skupin
Ne gre zgolj za strmo rast števila tatvin v trgovinah, temveč tudi za občutno povečanje finančne škode, ki jo te povzročajo. Raziskava, izvedena med več kot 160 trgovskimi znamkami v ZDA, razkriva, da se je med letoma 2019 in 2023 povprečno število tatvin povečalo za kar 93 odstotkov, skupna vrednost ukradenega blaga pa za 90 odstotkov.
Spremenili so se tudi vzorci tatvin. Poleg večjega števila storilcev, ki se pogosto ponavljajo, so tatvine postale drznejše, bolj ciljno usmerjene in pogosteje vključujejo krajo večjih količin blaga naenkrat.
Trgovce še posebej skrbi porast organiziranega trgovinskega kriminala, ki predstavlja največjo grožnjo za kar 76 odstotkov anketiranih trgovcev. Med tistimi, ki vodijo natančno evidenco, poročajo o 57-odstotnem porastu organiziranih tatvin. Kriminalne skupine, ki ciljano kradejo velike količine blaga in ga nato preprodajajo prek dobro organiziranih kanalov, so najbolj dejavne v mestih Los Angeles, New York in San Francisco, še kaže poročilo.
Manjši trgovci tatvin pogosto sploh ne prijavijo, saj jih od tega, kot pravijo, odvračajo dolgotrajni in zapleteni birokratski postopki. Poleg tega številne storilce – med katerimi je vse več povratnikov – dodatno spodbuja milejša zakonodaja v nekaterih zveznih državah, kjer niti povratnikov ne doletijo resnejše sankcije.
