Poleti skoraj ne mine teden, da v medijih vzdolž jadranske obale ne bi poročali o novi »eksotični« ali »invazivni« morski vrsti. A strokovnjaki ob tem le zmajujejo z glavo. »Slovensko morje zagotovo ne spada med območja, kjer se pojavlja veliko število tujerodnih vrst. Do zdaj smo jih našteli nekaj več kot 70, kar je malo v primerjavi z drugimi državami. Pri nas se morje pozimi še vedno navadno ohladi pod deset stopinj Celzija in marsikateremu organizmu to ne ustreza,« pravi dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer tujerodne vrste natančno spremljajo.
Tujerodne vrste, tropikalizacija in človek
Za razumevanje širjenja vrst sta ključna dva procesa: bioinvazija in tropikalizacija, poudarja Lipej. »Bioinvazija pomeni preskok vrste čez oviro (bariero) iz svojega matičnega okolja v drugo, denimo prek pomorskega prometa. Tako je že vse od začetkov čezoceanske plovbe, ko z ladjami prihajajo tudi tujerodne vrste. Tropikalizacija pa je posledica segrevanja morja. Vrste se zaradi čedalje višjih temperatur premikajo proti severu, torej gre za posledico podnebnih sprememb,« pojasnjuje Lovrenc Lipej. A to dvoje je le del širše slike. »Za upad biotske raznovrstnosti so poleg invazije in podnebnih sprememb krivi še trije dejavniki – degradacija okolja, netrajnostna raba morskih virov in onesnaževanje okolja. Za te pa je odgovoren samo človek,« opozarja Lipej. »V javnosti izgubo biotske raznovrstnosti prevečkrat povezujemo s podnebnimi spremembami, ker je to pogosto priročno. V resnici veliko vrst izginja zaradi človeka, številna okolja so uničena zaradi človeških dejavnosti,« opozarja.
Težko dokazati ekološko ali gospodarsko škodo
Med nekaj več kot 70 tujerodnimi vrstami, ki so jih do zdaj odkrili v našem morju, je večina skoraj neopaznih drobnih živali, ki jih najpogosteje najdejo v pristaniščih, denimo na obrasti čolnov. Še zdaleč niso vse tujerodne vrste invazivne za naše okolje. »Vrsto lahko razglasimo za invazivno, ko ima dokazan ekološki ali ekonomski učinek, torej da nedvomno povzroča škodo biotski raznovrstnosti ali gospodarstvu, denimo ribištvu ali ribogojstvu,« poudarja Lovrenc Lipej. Po ocenah je približno deset odstotkov tujerodnih vrst tudi invazivnih. Težava pa je, kako to dokazati.
Lep primer je tujerodna rebrača, prozorni planktonski nevretenčar, ki ga lahko srečamo med plavanjem, a ne opeče. »Preverjali smo, ali res povzroča neposredno škodo ribičem, in ugotovili, da – vsaj ko gre za ribe – rebrača ni invazivna, saj požre zanemarljivo malo ribjih ličink in jajčec, prehranjuje se z drugimi organizmi, z zooplanktonom,« pojasnjuje.
Niti za tujerodne modre rakovice, o katerih se zadnja leta veliko govori, pri nas še ne morejo z gotovostjo trditi, da so invazivne, saj je za to še prezgodaj. Te rakovice imajo svojo domovino na atlantski obali ZDA, kjer so zelo cenjene v prehrani, k nam so najverjetneje prišle z balastnimi vodami tovornih ladij. V severni Italiji so se izjemno namnožile in opustošile gojišča školjk kočic ter povzročile veliko gospodarsko škodo, zato je italijanska vlada imenovala posebnega komisarja za reševanje težave. Pri nas so razmere za zdaj drugačne. Na Morski biološki postaji spremljanju in raziskavam modrih rakovic namenjajo veliko pozornosti vse od leta 2019, ko so odkrili prve primerke v slovenskih teritorialnih vodah.
»Danes jih je že zelo veliko, predvsem v laguni Stjuža v Strunjanu in v Sečoveljskih solinah. V zadnjem obdobju smo prve primerke odkrili tudi v Škocjanskem zatoku, naselile pa so že tudi sladkovodne potoke. Res gre za oportunistično vrsto, ki lahko požre vse, kar najde, vendar je zaznati tudi kanibalizem med njimi. Za zdaj je prezgodaj, da bi presojali njeno invazivnost, saj še nimamo dokazov, da bi negativno vplivala na naš ekosistem ali povzročala gospodarsko škodo,« pojasnjuje Lipej. Kot kaže, se novemu okolju še vedno prilagajajo, so pa ugotovili, da se lahko ponoči premikajo tudi po nekaj kilometrov daleč. Domnevajo, da ponoči pridejo celo na kopno. Skupaj s partnerji iz Italije pa ustanavljajo observatorij za spremljanje modre rakovice.
Skakavka: ni tujerodna, a povzroča škodo
Pogosteje za težave ni kriva tujerodna vrsta. Riba skakavka, nova prebivalka našega morja, ni tujerodna vrsta, saj se je v severni Jadran razširila sama iz južnega Sredozemlja zaradi segrevanja morja. »Skakavka pa dejansko povzroča težave ribičem in ima vpliv na okolje – napada in grize tudi večje ribe, ciplje, orade in brancine … Ni tujerodna, a je invazivna,« pravi Lipej. Je pa zelo okusna riba.
Prav tako kot tudi tujerodna plamenka, pisana riba s strupenimi bodicami, s katero zdaj strašijo v južnem Jadranu. »Plamenke bodo prišle tudi do nas. A v tem ne vidim velike težave. Ujeli jih bomo in poskušali izkoreniniti,« dodaja poznavalec morskega življa.
Opozarja, da tujerodne vrste niso nič novega – od nekdaj jih srečujemo v morju in na kopnem. Lipej pravi, da je v naši državi za spremljanje tujerodnih vrst dobro poskrbljeno, raziskovalci imajo z učinkovitim sistemom rednega monitoringa dober pregled nad dogajanjem v morju. »Opazujemo različna okolja – soline, mokrišča, pristanišča, školjčišča – in odkrivamo nove tujerodne vrste,« razloži Lipej. Poleg tega Morska biološka postaja sodeluje še v številnih drugih neodvisnih raziskavah, s katerimi raziskujejo vpliv tujerodnih in priseljenih vrst na določeno okolje. Dragoceno je sodelovanje z drugimi državami. »Z morskim rezervatom Miramar v Trstu smo potrdili nove vrste rib, kot sta veveričjak in morski kunec, spremljamo tudi gole polže,« našteva.
Zaradi tropikalizacije so pri nas poleg skakavke pogoste tudi druge obiskovalke z juga, kot so delfinka, črnuh, balestra in druge ribe, a jih najdemo samo v toplejših mesecih, pozimi se umaknejo južneje v Jadran. Prav lega najseverneje v Jadranu, kjer je morje pozimi še vedno razmeroma hladno, nas varuje, da so v našem morju težave s tujerodnimi vrstami in vrstami, povezanimi s tropikalizacijo, manjše kot drugje v Sredozemlju. In še nasvet: če v morju opazimo novo vrsto, o tem obvestimo Morsko biološko postajo Piran, da lahko čim prej ukrepajo, pa čeprav se na koncu izkaže, da ni šlo za nič posebnega.
