Predstavljajte si mesto, večje od Maribora. Mesto, v katerem živi več kot 130.000 ljudi. To ni mesto iz betona in asfalta, ampak skupnost posameznikov v Sloveniji, ki so se nekoč v življenju soočili z diagnozo raka. Ta tiha, a vztrajno rastoča metropola predstavlja enega največjih izzivov za našo družbo in zdravstveni sistem, saj breme te bolezni iz leta v leto narašča. Podatki so zgovorni in neizprosni: samo v letu 2021 je za rakom na novo zbolelo približno 17.500 prebivalcev Slovenije. A zakaj te številke naraščajo in kaj nam sporočajo podatki, ki jih že od leta 1950 skrbno zbira Register raka RS na Onkološkem inštitutu v Ljubljani? Odgovori so kompleksni in razkrivajo tako skrb zbujajoče trende kot žarek upanja.
V dvajsetih letih podvojitev
Za zanesljivo oceno trendov je potrebno daljše časovno obdobje, saj so v krajših obdobjih prisotna naključna nihanja. Analize zadnjih desetletij pa kažejo jasno sliko. Kot pravi Ana Mihor, specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta, se je groba incidenčna stopnja, torej letno število novih primerov raka, v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila. V zadnjem desetletju se to število v povprečju povečuje za skrb zbujajočih 1,9 odstotka na leto.
Glavni razlog za ta porast je demografski. Ana Mihor pojasnjuje, da lahko več kot polovico tega povečanja pripišemo preprostemu dejstvu – staranju prebivalstva. Tveganje nastanka raka s starostjo namreč narašča, in ker se slovensko prebivalstvo še naprej stara, je pričakovati, da se bo število novih primerov še večalo. A demografija je le del zgodbe. Drugi del je zapisan v naših vsakodnevnih navadah.
Pet najpogostejših vrst raka v Sloveniji – nemelanomski kožni rak, rak prostate, pljučni rak, rak dojk ter rak debelega črevesa in danke – skupaj predstavlja kar 60 odstotkov vseh novih primerov. Večina teh je tesno povezana z dejavniki tveganja, ki izvirajo iz nezdravega načina življenja. Mednje sodijo kajenje, prekomerno pitje alkoholnih pijač, neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja, prekomerna telesna teža in, kar je še posebej pomembno v poletnih mesecih, prekomerna izpostavljenost sončnim žarkom.
Najbolj opazen porast v zadnjih desetletjih je bil zabeležen pri raku kože (brez melanoma), pljučnem raku, raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Medtem ko je kožni rak v največji meri povezan z izpostavljenostjo UV-sevanju, pljučni rak s kajenjem in rak dojk s hormonskimi dejavniki, je izjemno povečanje incidence raka prostate posledica predvsem širše uporabe testa za določanje antigena PSA, ki odkrije veliko primerov, ki sicer ne bi ogrožali življenja posameznika. Podatki za zadnja leta kažejo, da smo vrh incidence raka prostate verjetno že dosegli.
Uspeh programa Svit
Čeprav se rak kot splošen pojav ne premika v mlajša starostna obdobja – leta 2021 je bilo kar 69 odstotkov moških in 64 odstotkov žensk, ki so zboleli za rakom, starejših od 65 let – obstajajo pomembni dokazi, ki kažejo pot naprej. Izjemen primer, ki dokazuje moč organizirane preventive, je državni presejalni program Svit, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. Pri starejših populacijah, ki so vključene v program, strokovnjaki opažajo upad zbolevanja. Program namreč omogoča odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb, s čimer se neposredno prepreči razvoj bolezni.
Tu pa se skriva pomemben paradoks: ravno nasproten trend je viden pri mlajših odraslih, kjer se nadaljuje trend naraščanja, značilen za celotno populacijo pred uvedbo presejanja. Kljub temu je pomembno poudariti, da je stopnja zbolevanja pri mlajših odraslih (starih od 20 do 49 let) še vedno približno desetkrat nižja kot pri starejših od 50 let. Ta razlika jasno kaže, kako ključni so preventivni programi za obvladovanje bremena raka v družbi.
Vrste rakov se med starostnimi skupinami močno razlikujejo. Pri otrocih in mladostnikih (do 19. leta) so najpogostejši levkemije, tumorji centralnega živčevja in limfomi. Pri mlajših odraslih moških (20 do 49 let) so v ospredju rak mod, maligni melanom in rak debelega črevesa, pri ženskah v isti starostni skupini pa rak dojke, maligni melanom in rak ščitnice.
Porast krvnih rakov
V zadnjih desetletjih je v porastu tudi pojavnost krvnih rakov, predvsem levkemij in nehodgkinovih limfomov. Povečanje v celotni populaciji strokovnjaki pripisujejo staranju prebivalstva in izboljšani diagnostiki. Medtem ko je porast opazen tudi pri mlajših od 50 let, razlogi zanj ostajajo slabše poznani, saj vzroki za nastanek teh bolezni na splošno še niso dobro raziskani.
Zaradi tega je ključno prepoznavanje simptomov. Specialistka internistične onkologije Urška Rugelj opozarja na splošne znake, ob katerih je treba obiskati zdravnika: močno nočno potenje, pogoste viroze, prehladi in pljučnice ter neželeno hujšanje. Ti simptomi sicer niso specifični za krvne bolezni, vendar lahko vzbudijo sum, ki ga je treba raziskati. Pri limfomih je najpogostejši znak povečanje bezgavke na vratu, v pazduhah, v dimljah ali na manj opaznih mestih, kot je v trebuhu ali v medpljučju.
Mojca Dreisinger z oddelka za hematologijo v UKC Maribor medtem izpostavlja znake diseminiranega plazmocitoma, oblike krvnega raka, za katero so značilne skeletne bolečine v hrbtenici in močna utrujenost. Za to bolezen je značilna dokaj pozna diagnoza, ki lahko vodi v ledvično ali srčno okvaro. Zaradi pozne diagnoze se pri bolnikih večkrat poslabša kakovost življenja, ledvične okvare in srčno popuščanje pa močno zmanjšajo možnosti za učinkovito zdravljenje.
Odziv je ključnega pomena
Pomen hitre diagnoze poudarja tudi izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic. Ankete, ki so jih v društvu izvedli med bolniki, so pokazale, da zelo velik delež bolnikov odlaša z obiskom osebnega zdravnika. Hkrati pa zdravniki včasih, še posebej mlajše, prepočasi napotijo k specialistu. »Če zaznamo težave, je pomembno, da poiščemo pomoč in si ne zatiskamo oči,« je jasna Kristina Modic. »Pravočasno odkrita bolezen namreč pomeni manj naporno zdravljenje in lažje vračanje v življenje.«
Dejstvo je, da breme raka v Sloveniji narašča, vendar nismo nemočni. Obvladovanje dejavnikov tveganja, povezanih z življenjskim slogom, in krepitev učinkovitih preventivnih programov sta ključna stebra prihodnjega boja proti tej bolezni. Poudarek na preventivi in zgodnjem odkrivanju ostaja najpomembnejše orožje za zmanjšanje števila novih primerov in izboljšanje izidov zdravljenja. Priložnost za pogovor in ozaveščanje bo tudi 20. septembra, ko Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije na Prešernovem trgu v Ljubljani organizira srečanje s hematologi in bolniki, na katero vabi predsednica društva Jožica Filipčič.
