Dr. Mirjana Delić, psihiatrinja in predstojnica Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, opozarja na nevarnosti normalizacije drog, porast uporabe novih psihoaktivnih snovi in zmotno prepričanje, da je konoplja neškodljiva. Medtem ko se v javnosti pogosto poudarjajo le nekatere, domnevno pozitivne lastnosti snovi, kot je konoplja, stroka enotno svari pred hudimi posledicami, ki jih prinaša zloraba – od razvoja odvisnosti do sprožitve hudih duševnih motenj, kot je psihoza.
»Normalizacija uporabe drog v družbi je dosegla alarmantno raven. Kokain postaja statusni simbol in nekaj povsem običajnega na zabavah, tudi med visoko funkcionalnimi odraslimi,« pojasnjuje dr. Delić. Težave pa se redko ustavijo pri eni substanci. »Še vedno ima večina ljudi, ki pride k nam po pomoč, težave zaradi več kot ene psihoaktivne snovi. Pogosto gre za kombinacijo opioidov in benzodiazepinov oziroma kokaina in alkohola, neredko je prisotna marihuana.«
Strokovnjake posebej skrbijo novi, bolj tvegani vzorci uporabe. »Zagotovo je več tistih, ki kadijo crack, kar nas izjemno skrbi.« Poleg tega se droge vse pogosteje povezujejo z drugimi oblikami zasvojenosti. »Izpostavila bi posebno kategorijo pacientov, ki imajo težave z igranjem iger na srečo ali gledanjem pornografskih vsebin ob jemanju kokaina.« Prav tako opažajo povečano uporabo različnih poživil (amfetamini, metamfetamini, kokain …) v sklopu »zabav chemsex«. Splošen trend je več poguma pri kombiniranju drog s ciljem doseganja želenega učinka ter jemanje na bolj tvegane načine, kot je na primer vbrizgavanje, kar poveča tveganje okužb, ki se prenašajo s krvjo, oziroma več vedenjskih težav ter psihičnih motenj.
Ko droga sproži duševno motnjo
Ena hujših posledic zlorabe drog, ki se je mnogi ne zavedajo, je razvoj psihoze. Dr. Mirjana Delić pojasnjuje, da lahko droge, kot so marihuana, amfetamini in kokain, neposredno vplivajo na delovanje možganov in sprožijo psihotične simptome. »Psihoza, ki jo lahko sprožijo droge, kot so kokain, amfetamini in marihuana, nastane zaradi sprememb v delovanju možganov, in sicer neravnovesja nevrotransmiterjev, predvsem dopamina.«
Obstajajo trije scenariji: pri nekaterih simptomi po prenehanju jemanja izzvenijo, pri drugih, ki že imajo psihozo, droga stanje poslabša. Najbolj nepredvidljiva pa je vmesna skupina. »Obstaja tudi vmesna skupina ljudi, pri katerih je morda že obstajala neka prikrita občutljivost, droga pa je delovala kot sprožilec za razvoj shizofrenije. Ta bi se morda razvila kasneje, morda pa se ne bi, če ne bi bilo droge,« poudarja dr. Delić.
Zmotno je prepričanje, da se to dogaja le dolgoletnim uporabnikom. »Da, do psihoze, sprožene z drogo, lahko pride že po enkratni ali nekajkratni uporabi – še posebej pri substancah, kot so sintetični kanabinoidi, amfetamini in LSD.« Dejavniki tveganja so številni: genetska predispozicija, nižja starost, različne duševne stiske, pomanjkanje spanja ter uporaba visokih odmerkov ali kombinacija različnih substanc.
Droge imajo mnoge negativne vplive na telesno in duševno zdravje ter socialno funkcioniranje. Ne moremo pa zanikati pozitivnih učinkov drog, kot so na primer večja sproščenost, osredotočenost, več energije, povečanje samozavesti, ki v začetnih fazah jemanja odtehtajo negativne učinke in vplivajo na slabše zavedanje potencialnega tveganja. »Neredko so uporabniki dolgo prepričani, da nadzorujejo jemanje drog in da lahko prekinejo, kadar želijo, pa se izkaže, da ni tako. Po izkušnji psihoze se mnogi ustrašijo in odločijo za abstinenco, nekateri pa iščejo možnosti za bolj nadzorovano jemanje drog, ker niso pripravljeni na spremembo življenjskega sloga, kot je sprememba načina zabave, kroga prijateljev … Na tem mestu bi omenila zelo škodljiv vpliv normalizacije in tudi popularizacije jemanja drog na zmanjšano zavedanje o potencialnih tveganjih.«
Nove droge so še bolj nepredvidljive
Poleg že znanih drog se med mladimi širijo nove psihoaktivne snovi (NPS), ki predstavljajo resno javnozdravstveno tveganje. Gre za kemične spojine, ki se pojavljajo izjemno hitro, so kemijsko raznolike, o njihovih učinkih pa je malo zanesljivih informacij. »Med najpogostejšimi so sintetični katinoni (kot je 3-MMC), sintetični kanabinoidi (pri nas bolj prisotni v zaporih, na primer 'spice'), GHB/GBL ter nove oblike ekstazija,« našteva dr. Delić. V zadnjem času se pojavljajo tudi polsintetični kanabinoidi, kot je HHC, »ki se prodajajo povsem legalno v obliki e-cigaret ali sladkarij, kar še posebej pritegne mlajšo populacijo«.
Te snovi so nevarnejše od klasičnih drog, ker je njihova »kemična sestava pogosto neznana, čistost snovi močno niha, njihov učinek pa je lahko izjemno močan že v zelo majhnih odmerkih«, pojasnjuje sogovornica. Posledično je tveganje predoziranja, akutne psihoze, napadov panike ali agresivnega vedenja bistveno večje. Pri sintetičnih katinonih se lahko pojavita huda anksioznost in psihotična simptomatika, medtem ko sintetični opioidi, kot so nitazeni, »že v mikrogramskih odmerkih povzročijo zastoj dihanja«. Poleg tega so mnoge NPS oblikovane kot derivati znanih spojin, kar pomeni, da na trg hitro prihajajo nove snovi, ki jih standardni toksikološki testi pogosto ne zaznajo.
Pot do zdravljenja
Poseben problem je enostransko prikazovanje konoplje, pri čemer se v splošni javnosti poudarjajo zgolj koristni učinki. Psihiatrična stroka, NIJZ in zdravniška zbornica so si enotni, da ureditev zakonodaje, ki lajša dostop do konoplje, prinaša več tveganj. »Povečuje dostopnost konoplje, in če govorimo o preventivi, je večja dostopnost večja nevarnost za to, da več ljudi pride v stik z njo in seveda se pri več ljudeh razvijejo težave,« pojasnjuje dr. Mirjana Delić. Selektivno poudarjanje dobrih lastnosti je nevarno predvsem za mlade, ki »bodo odraščali z miselnostjo, da je to socialno sprejemljivo in celo zdravilno, ne pa da je to droga«. Pot do zdravljenja se pogosto ne začne na lastno pobudo, temveč z zunanjo motivacijo svojcev ali institucij. V Sloveniji je zdravljenje odvisnosti dobro dostopno, na prvi pregled v Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Ljubljani se po navadi čaka od 7 do 14 dni. Če ambulantno zdravljenje ni uspešno, se posameznika usmeri v bolnišnično obravnavo, saj mnogim »brez varnega okolja bolnišnice ne uspe vzpostaviti abstinence«. Dr. Delić poudarja, da je najtežji del zdravljenja vzdrževanje abstinence, za kar so potrebne nove veščine. »Prekinitev jemanja je še najlažji del samega zdravljenja, vzdrževanje abstinence je tisto, kar je zahtevno, zato potrebujemo določene veščine in spremembo življenjskega sloga.«
Eden ključnih izzivov sodobne družbe na področju drog je po njeni oceni postopna normalizacija, celo popularizacija njihove uporabe, ki pogosto poteka vzporedno s procesi komercializacije in seveda omogočanja večje dostopnosti. »Psihoaktivne snovi vse pogosteje postajajo tržno blago, njihova prisotnost v javnem prostoru pa se predstavlja kot del vsakdanjega življenjskega sloga brez omenjanja negativnih učinkov na posameznika in družbo. Prav to je področje, na katerem bi lahko ob zmanjševanju dostopnosti izboljšali univerzalno preventivo in vplivali na spremembo družbenih norm,« je še dodala.
