Bolnišnica Franja, zaprta, odkar jo je pred dvema letoma razdejala ujma, je ostala še brez svojega bronastega varuha. Tatovi so s parkirišča pod partizansko bolnišnico ukradli kip ustanovitelja bolnišnice Viktorja Volčjaka. Policija primer še preiskuje. Sredi maja je iz naselja Rožno v občini Krško izginil tudi bronast kip najslavnejše Sevničanke Melanie Trump. Neznanci so ga odrezali pri gležnjih in odnesli. Policisti še niso odkrili ne storilcev ne odtujenih kipov.
To sta le dva primera tatvin bronastih kipov v zadnjem času. Tudi Slovenija se podobno kot druge države v zadnjih letih sooča s pogostimi tatvinami bakra in brona. Varni niso ne muzeji ne druge javne in zasebne zgradbe, ki ostanejo brez žlebov, pokopališča, s katerih izginjajo bronaste nagrobne plošče in vaze, javni spomeniki, ki jih neznanci odžagajo s podstavka in odnesejo, gradbišča, od koder kradejo bakreno žico, in celo železniške proge, ki obmirujejo, ker so tatovi ponoči odmontirali kable.
Razlog je preprost: tatovi kradejo barvne kovine za hiter zaslužek s prodajo na črnem trgu. To je donosen posel, baker in bron imata visoko ceno. Cena bakra se je v prvi polovici leta na svetovnih borzah povzpela nad devet evrov za kilogram, nekateri ga že imenujejo novo zlato. Pospešek rasti cen daje še Donald Trump, ki rožlja s carinami na baker. Bolj ko raste cena barvnih kovin na svetovnem trgu in v maloprodaji, večje je tudi število tatvin, ugotavljajo policisti.
Po storilce ni bilo treba daleč
V marsikaterem uspešno preiskanem primeru se je pokazalo, da se tatovi niso pripeljali iz tujine ali z drugih koncev Slovenije, ampak jih ni bilo treba iskati daleč. Tako so denimo novogoriški policisti pred dnevi razkrili in tožilstvu kazensko ovadili skupino tatov, ki je z več javnih zgradb snela in odnesla bakrene žlebove, med drugim tudi s samostana Kostanjevica. Ko je policijska patrulja enega od njih zalotila pri odstranjevanju žleba sredi Nove Gorice, se je izkazalo, da se je podvigov lotevala peterica domačinov z Goriškega, starih od 23 do 39 let.
Tudi lanska afera s krajami bakrenih kablov v Termoelektrarni Šoštanj ni bila delo tuje združbe, ampak se je tega domislilo devet zaposlenih v podjetju. To naj bi v odsluženih blokih termoelektrarne 1, 2, 3 in 4 počeli dlje časa in baker preprodajali. Kriminalisti Policijske uprave Celje so preiskavo končali in jih tožilstvu ovadili za kaznivo dejanje velike tatvine. TEŠ naj bi oškodovali za okoli 223.350 evrov. Policisti sicer natančne količine ukradenega bakra nimajo, po oceni vodstva termoelektrarne pa so osumljenci odnesli najmanj 29,4 tone bakra. Na območju Policijske uprave Celje lani in letos sicer ne opažajo porasta tatvin barvnih kovin, lani so obravnavali štiri takšne primere, letos preiskujejo enega. Pred dvema letoma pa so razkrinkali dobro organizirano združbo in ovadili kar 27 ljudi, starih znancev policije, starih od 20 do 50 let, z območja Ljubljane in Novega mesta, ki so na Celjskem izpeljali več deset tatvin bakra in povzročili za približno pol milijona evrov škode.
Ko obstanejo vlaki in internet
Tatovi bakra se v Sloveniji pogosto lotevajo električnih kablov in vodnikov. Policija je poročala celo o primerih, ko so nepridipravi poškodovali in odnesli del progovnega kabla Slovenskih železnic. Zadnji odmevni primer se je zgodil pri Novem mestu, ko so odnesli bakrene električne in optične vodnike. Vlaki do Trebnjega in Sevnice niso mogli voziti.
»Največkrat storilci s svojimi dejanji povzročijo znatno večjo škodo, kot je vrednost odtujenih barvnih kovin, predvsem pri odtujitvi električnih napeljav, telekomunikacijskih in električnih napeljav železniškim podjetjem in operaterjem optičnih mrež,« poudarja Damjan Klepec, vodja oddelka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije PU Novo mesto.
Kot ugotavljajo policisti, gre v večini za posamezne tatove in ne za organizirane družbe. »Storilci ukradene predmete prodajo posameznikom, ki se ukvarjajo z odkupom barvnih kovin na območju celotne države. S pomočjo stiskalnic deformirajo vse podrobnosti odtujenih predmetov in jih tako naredijo neprepoznavne za oškodovance,« pojasnjuje Klepec. Železniške proge in optične napeljave je težko povsem obvarovati pred takšnimi nepridipravi. Policisti novomeške uprave so v zadnjem letu z oškodovanimi družbami, kot so Slovenske železnice in operaterji optičnih omrežij, iskali rešitve za zavarovanje napeljav, preprečevanje tatvin in odkrivanje storilcev, je dodal Klepec.
Tatovi najraje vzamejo za tarčo gradbišča in skladišča, ki nimajo varnostnika ali alarma, pa tudi stanovanjske hiše in mrliške vežice. »Ob koncih tedna ali pred prazniki policisti pogosto obiskujemo večja delovišča in vodjem svetujemo, kako lahko poskrbijo za varnost. Na deloviščih, kjer hranijo večje količine predmetov in barvnih kovin, namenjenih vgradnji, svetujemo fizično varovanje, pa tudi namestitev videonadzornih sistemov,« opisuje Damjan Klepec. Prebivalcem priporočajo, da v svoji okolici budno spremljajo morebitno sumljivo vedenje in obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo številko 113.
V prvi polovici letošnjega leta so policisti PU Novo mesto obravnavali 52 tatvin in velikih tatvin ter pet poškodovanj ali uničenj javnih naprav, pri katerih so bile predmet kaznivega dejanja barvne kovine. Od teh je bilo 37 zadev zaključenih s kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, 20 zadev pa je še v reševanju.
