Zakrožila so tri imena, medtem ko je bilo četrto nekoliko zadaj, peto pa sploh tiha skrivnost, kot da ni v igri za stolček in da je tam le za okras: Renata Brunskole, Roman Jakič, Božidar Flajšman in Nace Kovač. Peto, Darja Fišer, je bilo javnosti znano šele malo pred sejo glavnega odbora RKS prejšnji teden na Debelem rtiču. Za Renato Brunskole se ve: gospa je bila poslanka Socialnih demokratov, potem Pozitivne Slovenije, še prej metliška županja, letos pa na državnozborskih volitvah ni bila uspešna in je ostala pred vrati parlamenta. Tudi Roman Jakič je dobro znan in z dolgo politično kariero, najprej kot generalni sekretar LDS, nadaljeval jo je s prestopi k strankam Zares, potem k Pozitivni Sloveniji in Zavezništvu Alenke Bratušek, bil je tudi obrambni minister, ko pa je na zaslišanju v Bruslju pogorela Alenka Bratušek, so pogorela tudi njegova pričakovanja, da bo tam član njene ekipe. Pa še Božidar Flajšman, dolgoletni član stranke LDS in njen podpredsednik, zdaj je generalni sekretar Solidarnosti, ki se mu vse ni izšlo tako, kot je mislil, da se mu bo, zato je pogledal k Rdečemu križu. Nace Kovač je vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Darja Fišer je predsednica območnega odbora RKS v Žalcu. To je nekaj suhoparnih dejstev, brez katerih ne gre.

Carica…

Zgodba o iskanju novega generalnega sekretarja je doživela dve predstavi, eno za javnost, drugo za zaprtimi vrati. Začela se je že pol leta prej, aprila, ko je Zavod za transfuzijsko medicino objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja. Od desetih prijav so bile samo tri popolne in pravočasne. Oddal jo je tudi Danijel Starman, doktor ekonomskih znanosti, generalni sekretar RKS. Vlada ga je za direktorja zavoda imenovala 26. avgusta, in to za dobo štirih let. Svoj mandat na Rdečem križu bo zato zaključil pol leta pred iztekom, s tem pa je spodbudil skomine tistih, ki smo jih imenovali. A glej ga, zlomka, to je odmevalo v javnosti, ki je vse prej kot prizanesljiva. Ne gre za čisto škodoželjnost, slovito nevoščljivost in vse tisto, kar rado sledi, ko nekaterim uspe prilesti na stolček, drugim pa ne. Za marsikaj je kriv tudi ožji krog posameznikov, ki so sodelovali pri odločanju, kdo bo novi sekretar. A bodimo bolj natančni: ne bo moški, ampak ženska. In kdo drug, če ne Renata Brunskole!? »Carica… Vse obvlada,« se je zapisalo nekomu v komentarju. Drugi so godrnjali manj v rokavicah.

Je kaj narobe, če se za izpraznjeni položaj potegujejo nekdanji, tako rekoč odsluženi, trenutno brezposelni politiki, neizvoljeni poslanci in funkcionarji? Ne, če je izbira poštena, nedogovorjena in ne pisana na kožo posameznika, zaradi česar so drugi le statisti in za pesek v oči. V tem primeru, ko se je glavni odbor za zaprtimi vrati na Debelem rtiču odločil za Renato Brunskole in je bila ona tudi edina med kandidati, ki je bila vabljena na osebno predstavitev, ostaja temna senca in madež, ki si ga Rdeči križ zaradi preteklih afer in iskanja ponovnega zaupanja ljudi ne bi smel dovoliti. Ali med 116.000 registriranimi brezposelnimi in tistimi, ki se iskreno ukvarjajo z dobrodelnostjo, res ni bilo nikogar, ki bi bil primernejši?

Franc Košir, predsednik glavnega odbora RKS, pred tem pa dolgoletni direktor carinske uprave, je v kratkem poročilu med drugim dejal: »Glavni odbor je soglasno podprl kandidatko in sklenil, da zboru članov RKS predlaga, da gospo Brunskole na svoji seji 15. decembra 2014 imenuje za generalno sekretarko za mandatno obdobje štirih let.« Kot je rekel, je pri tem upošteval njeno nekdanje delovanje v organih RKS na lokalni ravni. Nastop dela je predviden dan po imenovanju, 16. decembra.

Politiki na repu zaupanja

A zakaj tako silen in buren odmev javnosti, zakaj taka namrščenost proti politikom? Če bi bile razmere drugačne, se to morda ne bi zgodilo, tako pa se ve, da življenje blizu praga revščine grozi vse večjemu številu ljudi, upanje v novo vlado se počasi umika, nezaupanje v politiko se veča, jeza zaradi nesposobnih privilegirancev narašča. Raziskava Ogledalo Slovenije je prejšnji mesec pokazala, da med vsemi poklici in posamezniki najmanj zaupanja uživajo politiki in da so glede tega na samem dnu lestvice. Rdeči križ Slovenije, neprofitna humanitarna organizacija, ki mora zaradi svojega poslanstva prisluhniti stiskam ljudi in jim pomagati, se v razmerah, ko sta solidarnost in sočutje še kako potrebna za sodelovanje pri dobrodelnih akcijah, ne sme poigravati z najbolj dragocenimi vrednotami. Kot da se ni nič naučila iz napak v preteklosti in kot da ne bi v teh težkih časih imela za vratom gromozanske finančne luknje zaradi hotela Arija na Debelem rtiču. Da o plačah nekdanjih funkcionarjev, spornih projektih, prodajah in zamenjavah zemljišč niti ne govorimo… Afere pred desetletjem so tako načele njen ugled, da ga z veliko težavo, kamen za kamnom, poskuša dobiti nazaj.

Pravkar poteka akcija Lepo je deliti. Do zadnjega dne letošnjega leta bo zbirala denar za nakup dodatnih prehranskih paketov, ki mnogim pomagajo prebroditi skozi mesec. V preteklih letih je 44.497 dobrotnikov prispevalo denar za 56.390 paketov. Kako bo letos, ko potrebe štrlijo ven na vsakem koraku, se ne ve, RKS pa je akcijo pospremil z besedami: »Že z majhnim prispevkom lahko pomagate.« Tudi z enim ali petimi evri. Toliko bolj so nevarne kadrovske poteze, ki ne zbujajo zaupanja javnosti.

Odhajajočega generalnega sekretarja dr. Danijela Starmana smo zato vprašali, kako gleda na pripombe in opazke, da je RKS odlagališče odsluženih politikov. Dali smo mu čas, da razmisli, zato smo mu vprašanje poslali v elektronski obliki, vendar se mu je v odgovoru izmaknil. Namenoma, da si ne bi nakopal očitkov in zamer? Da ne bi dregnil v »kuhinje«, ki imajo pri izbiranju kadrov odločilno besedo? Ali pa, da ne bi še dodatno prispeval k dviganju temperature, ki spremlja izbiro njegovega naslednika?

»Časi so vse težji, gospodarske in družbene razmere se zaostrujejo povsod po svetu, tako da je skrb za izboljšanje kakovosti življenja najranljivejših skupin vse zahtevnejša in pomembnejša naloga nacionalnega društva v Sloveniji, kjer število pomoči potrebnih iz leta v leto narašča,« je med drugim napisal. Strinjamo se. Kar pa ne zmanjšuje temne sence, ki si jo je nakopal Rdeči križ. Izjava Renate Brunskole, da bo v primeru imenovanja za generalno sekretarko izstopila iz Pozitivne Slovenije, je pri tem komaj omembe vredna.