Projekt posodobitve švicarskih zračnih sil, osredotočen na nakup 36 ameriških nevidnih lovcev F-35A, se sooča z resnimi finančnimi turbulencami in naraščajočim političnim pritiskom. Zvezna vlada v Bernu je potrdila, da bo posel, ki je bil javnosti predstavljen kot sklenjen po fiksni ceni, znatno dražji od prvotno načrtovanih šest milijard švicarskih frankov, kar sproža dvome o transparentnosti dogovora in postavlja pod vprašaj končno število naročenih letal.
Pogodba, podpisana leta 2022 po dolgotrajnem in politično napetem izbirnem postopku, je predvidevala dobavo letal med letoma 2027 in 2030. Švicarski volilci so leta 2020 na referendumu z izjemno tesno večino, le 50,1 odstotka glasov, prižgali zeleno luč za šestmilijardni proračun za nove lovce. Prav ta tesni izid daje današnjim kritikom dodaten zagon.
Fiksna cena?
Zdaj se je izkazalo, da obljubljena »fiksna cena« ni bila vpisana v kamen. Po zadnjih ocenah švicarske vlade bi lahko končni strošek poskočil za 650 milijonov do 1,3 milijarde frankov (kar je približno toliko evrov). Pentagon kot glavne razloge navaja globalno inflacijo, rast cen surovin in motnje v dobavnih verigah, ki so posledica pandemije in vojne v Ukrajini. Toda kritike v Švici letijo tudi na račun ameriške administracije. K zvišanju cene so namreč pripomogle tudi carine, ki jih je v času svojega mandata uvedel Donald Trump in so za Švico dosegle kar 39 odstotkov, kar je med najvišjimi stopnjami v Evropi.
Kljub vrtoglavi podražitvi švicarsko obrambno ministrstvo vztraja, da projekt ni ogrožen. »Vprašanje ni, ali bomo projekt nadaljevali, temveč kako se bomo soočili s povišanimi stroški,« je za medije pojasnil tiskovni predstavnik ministrstva Kaj-Gunnar Sievert. Odpoved pogodbe z ameriškim proizvajalcem Lockheed Martin po njegovih besedah ni realna možnost.
Politični odziv je bil buren. Levo usmerjene stranke, predvsem socialdemokrati in zeleni, ki so nakupu nasprotovali že od samega začetka, so pozvali k ponovni presoji. »Ljudstvu moramo omogočiti, da ustavi to nabavo, ki uhaja izpod nadzora,« je izjavila sopredsednica socialdemokratov in obudila idejo o novem referendumu. Trdijo, da je vlada volilce zavajala z obljubo o fiksni ceni.
Ključno poročilo
Zaradi »nesporazuma« glede narave cene je parlamentarni odbor za nadzor sprožil preiskavo. Ta bo skušala ugotoviti, zakaj je prišlo do razhajanj med zagotovili, ki jih je prejela švicarska stran, in končnimi pogoji, ki jih postavlja Washington. Poročilo preiskovalne komisije, ki bo ključno za nadaljnje odločitve, je pričakovati novembra.
Hkrati mora posebna delovna skupina znotraj obrambnega ministrstva ponovno preučiti varnostne potrebe države, ki so bile nazadnje opredeljene leta 2017. Na podlagi te analize se bo vlada odločila, ali bo vztrajala pri nakupu vseh 36 letal in poiskala dodatna sredstva v proračunu ali pa bo število lovcev zmanjšala, da bi ostala znotraj prvotno odobrenega finančnega okvira. Zmanjšanje flote bi lahko imelo dolgoročne posledice za obrambno sposobnost nevtralne Švice, ki je z letali F-35 izbrala tehnološko najnaprednejšo, vendar tudi najdražjo opcijo na trgu, pred konkurenti, kot so eurofighter typhoon, dassault rafale in boeing F/A-18.
