Povsod po Evropi se trg dela korenito spreminja. Tudi v Nemčiji, kjer so izsledki nove študije mnoge zaskrbeli. Ugotovitve Inštituta za nemško gospodarstvo (IW) namreč slikajo zaskrbljujočo prihodnost, v kateri bi lahko pomanjkanje usposobljene delovne sile ohromilo ključne sektorje gospodarstva in močno vplivalo na vsakdanje življenje. Analitiki opozarjajo, da ne gre za oddaljen problem, temveč za tektonski premik, na katerega se morajo države, kot je Nemčija, vključno s Slovenijo, nemudoma odzvati.
Študija, ki so jo objavili pri delodajalcem naklonjenem inštitutu IW s sedežem v Kölnu, napoveduje, da se bo kadrovska vrzel v Nemčiji v prihodnjih letih drastično povečala. Medtem ko je letos v povprečju nezasedenih 487.000 delovnih mest za kvalificirane delavce, bi lahko do leta 2028 ta številka narasla na 768.000.
Demografski prelom
»Glavni razlog je demografski prelom. Ogromna generacija 'babyboomerjev' se v prihodnjih letih poslavlja s trga dela,« je za nemške medije pojasnil Jurek Tiedemann, avtor študije. »Če nam tega primanjkljaja ne uspe ublažiti, bodo posledice občutili vsi. Manjkajoča mesta v vrtcih ali pomanjkljiva oskrba starejših bosta staršem in skrbnikom preprečevala polno delovno aktivnost, kar bo ustvarilo začaran krog.«
Raziskovalci so na podlagi podatkov iz leta 2023 in trendov preteklih let analizirali razvoj v 1300 poklicnih skupinah. Največje ozko grlo se obeta v trgovini, kjer naj bi se primanjkljaj prodajalcev povečal za več kot trikrat, z dobrih 12.900 na skoraj 40.500. Tiedemann poudarja, da se za ta poklic odloča premalo mladih, kar kaže na sistemski problem v poklicnem usmerjanju in privlačnosti panoge.
Tesno za petami sledijo poklici v socialnem varstvu in vzgoji. Po napovedih bo leta 2028 primanjkovalo skoraj 31.000 vzgojiteljev, več kot 21.000 socialnih delavcev in pedagogov ter dobrih 21.000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Gre za poklice, ki so temelj delovanja sodobne družbe, njihova erozija pa pomeni neposredno grožnjo socialni državi.
Strukturni premiki
Podatki slovenskega Zavoda za zaposlovanje in gospodarskih združenj sicer kažejo na presenetljivo podobno sliko pri nas. Tudi slovenski trg dela se sooča s strukturnim pomanjkanjem kadra, ki ga poganjajo enaki demografski trendi. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so med najbolj iskanimi poklici vozniki težkih tovornjakov, varilci, zidarji, tesarji, kuharji, natakarji ter seveda zdravstveni delavci in strokovnjaki za socialno oskrbo – kategorije, ki se skoraj v celoti prekrivajo z nemškim seznamom.
Nemška študija pa ne kaže samo na primanjkljaje, ampak tudi na globoke strukturne premike. Največjo rast števila zaposlenih pričakujejo v IT-sektorju, kjer naj bi se povpraševanje zaradi digitalizacije povečalo za kar četrtino.
Na drugi strani se obeta največji upad v nemški kovinskopredelovalni industriji, kjer naj bi se število usposobljenih delavcev do leta 2028 zmanjšalo za več kot 160.000. Podobna usoda čaka tamkajšnje bančne uslužbence, kjer naj bi avtomatizacija in zapiranje poslovalnic ukinila več kot 56.000 delovnih mest. »Banke se avtomatizirajo. Fizičnih poslovalnic in okenc je vse manj, zato je potrebnih manj ljudi,« je še komentiral Tiedemann.
