Medtem ko se nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro sooča z obtožbami zaradi poskusa državnega udara po porazu na volitvah leta 2022, dokazi tamkajšnjega tožilstva razkrivajo mrežo zarot, ki naj bi vključevala načrte za atentat na novoizvoljenega predsednika, aretacije vrhovnih sodnikov in pritisk na vojsko, da prepreči miren prenos oblasti. Primer, ki ga mnogi vidijo kot ključni preizkus trdnosti brazilske demokracije, sloni na obsežnem gradivu, vključno s pričanjem ključnega insajderja. Ameriški časnik The New York Times se je poglobil v dokumentacijo in sestavil zgodbo, kaj se je takrat dogajalo. Sojenje se medtem približuje koncu. Mi pa smo doslej razpoložljive informacije sestavili v tolmača, ki morda pomaga bolje razumeti, zakaj je primer tako pomemben.
Pravite, da je pomemben. Zakaj? Vzorec, ki ga je uporabil Jair Bolsonaro, je zelo podoben primerom tudi drugod po svetu. Prevrat je temeljil na razglasitvi neveljavnosti volitev, agresivnem blatenju političnih nasprotnikov, postavljanje pod vprašaj legalnosti in legitimnosti izvolitve političnega nasprotnika, množičnih demonstracijah … Vas tak vzorec na kaj spominja? Uporabljen je bil že marsikje doslej.
Lahko spomnite, za kaj pravzaprav gre? Po porazu proti Luizu Ináciu Luli da Silvi oktobra 2022 Bolsonaro ni želel predati oblasti. Kot kažejo dokumenti tožilstva, je v devetih tednih, kolikor je imel na voljo časa, da bi uresničil tvegan in drzen načrt, s katerim bi se obdržal na oblasti, počel marsikaj. Tožilstvo trdi, da je s pomočjo zvestih sodelavcev, ministrov in visokih vojaških uradnikov poskušal spodkopati volilni izid in preprečiti Lulovo inavguracijo.
Na čem temeljijo takšne obtožbe? Osrednji del obtožnice predstavlja pričanje podpolkovnika Maura Cida, Bolsonarovega osebnega pomočnika, ki je v zameno za milejšo kazen razkril podrobnosti dogajanja za zaprtimi vrati. Po njegovih besedah se je strategija začela z diskreditacijo elektronskih volilnih naprav, ki jih uporabljajo v Braziliji, za katere je Bolsonaro brez dokazov trdil, da so prirejene. Cilj je bil ustvariti ozračje dvoma in nezaupanja, kar je podžgalo njegove privržence, da so pred vojašnicami po vsej državi postavili protestne tabore in zahtevali posredovanje vojske.
Samo to? Ne. Še veliko več. Kot kaže, so resnične načrte kovali v predsedniški palači. Preiskovalci so na enem od zaseženih mobilnih telefonov odkrili dokument, ustvarjen deset dni po Bolsonarovem porazu. V njem je bil po navedbah tožilstva opisan skrajen scenarij, ki je predvideval »odstranitev zmagovalne kandidature«.
»Odstranitev«? Kaj naj bi to pomenilo? Avtor dokumenta, general Mario Fernandes, eden od Bolsonarovih glavnih pomočnikov, naj bi predlagal atentat na Lulo in njegovega podpredsednika Geralda Alckmina z uporabo strupov ali kemičnih agensov oziroma smrtonosnega orožja, kot je eksploziv. Načrt naj bi vključeval tudi aretacijo ali celo usmrtitev vrhovnega sodnika Alexandra de Moraesa, ki je s svojimi odločitvami omejeval širjenje dezinformacij Bolsonarovega tabora.
So odkrili še kaj podobnega? Podatki kažejo, da je bil dokument s takšno vsebino natisnjen v času, da bi ga lahko videl sam Bolsonaro. Le 40 minut pozneje je general Fernandes prispel v predsedniško rezidenco, kjer sta ga čakala Bolsonaro in Cid. Fernandes se sicer brani, da je šlo zgolj za njegova osebna razmišljanja, ki jih ni nikoli nikomur pokazal, in da je dokument takoj uničil. Njegov obisk pri predsedniku naj bi bil zgolj naključje.
Mu verjamejo? Tak je pač njegov zagovor. Pričanje podpolkovnika Cida pa je po navedbah omenjenega ameriškega časnika razkrilo, da je samo tri dni kasneje Bolsonarov podpredsedniški kandidat, general Walter Braga Netto, na svojem domu sklical sestanek, na katerem naj bi razpravljali o izvedbi načrta. Braga Netto obtožbe zanika in trdi, da si Cid izmišljuje, da bi si zagotovil ugodnejši položaj pri tožilstvu.
Kaj naj bi bil torej ključ zarote? Poskus prepričevanja vojaškega vrha o sodelovanju. Na sestanku 7. decembra naj bi Bolsonaro poveljnikom vseh treh vej oboroženih sil predstavil osnutek odloka o razglasitvi izrednih razmer. S tem dokumentom, ki naj bi ga po Cidovih besedah Bolsonaro osebno urejal, bi razveljavil volitve, ostal na oblasti do izvedbe novih in odredil aretacijo sodnika de Moraesa.
In vojska? Odziv je bil po navedbah mešan. Poveljnik mornarice naj bi načrt podprl in Bolsonaru ponudil svoje enote, medtem ko sta poveljnika kopenske vojske in letalstva idejo odločno zavrnila. General Marco Antônio Freire Gomes, poveljnik kopenske vojske, je na sodišču pričal, da je Bolsonaru jasno povedal, da njegove sile »ne bodo sodelovale pri ničemer, kar presega ustavna pooblastila«, in ga posvaril pred pravnimi posledicami.
In Bolsonaro? Kaj pravi on? Trdi, da ni nikoli razpravljal o nezakonitih dejanjih, temveč je zgolj preučeval »ustavne možnosti«, da bi izpodbijal po njegovem mnenju ukradene volitve. Ko so preiskovalci februarja 2024 med hišno preiskavo v njegovem domu našli kopijo odloka, je obtožbe zavrnil z vprašanjem: »Temu pravite odlok za državni udar?«
Na koncu se očitno ni zgodilo nič. Vsaj ne tisto, kar so zarotniki načrtovali. Ker podpora ključnega dela vojske ni bila zagotovljena, so po navedbah tožilstva načrte opustili. Dva dni pred koncem mandata je Bolsonaro odletel na Florido in se tako izognil tradicionalni predaji predsedniške lente svojemu nasledniku. Toda njegovi najbolj goreči podporniki se niso predali. Teden dni po Lulovi inavguraciji, 8. januarja 2023, so vdrli v predsedniško palačo, kongres in vrhovno sodišče, kar je srhljivo spominjalo na napad na ameriški Kapitol. Po večurnem kaosu je posredovala vojska. Bolsonaro je iz ZDA obsodil uničevanje, toda zavrnil vsakršno odgovornost, češ da je vedno deloval v okvirih ustave.
Sedaj bo o tem, ali so njegova dejanja res ostala znotraj teh okvirov, odločalo sodišče.
