Življenje na območjih s prisotnostjo medveda zahteva prilagoditve in odgovorno ravnanje. Medved je nagonsko bitje, medtem ko smo ljudje razumska bitja, zato je na nas, da s preventivnimi ukrepi zmanjšamo možnost konfliktnih situacij. Napotki še zdaleč ne morejo biti »kuharski recepti«, saj je vsaka situacija drugačna, a obstajajo nekatere jasne smernice za varnejše sobivanje.
Pospravljanje smeti
Ključno je, da medvedu v bližini naselij ne ponujamo lahko dostopne hrane. Smeti je treba pospravljati in jih, če ni druge možnosti, čez noč hraniti v zaprtih prostorih, kot je garaža ali gospodarsko poslopje. Pomembno je, da službe lokalnih skupnosti zagotovijo pogostejši odvoz odpadkov in namestijo medovarno zavarovane smetnjake, kot so jih predlagali v svojih zaključkih številni mednarodni projekti.
Organske odpadke v kompostnikih je treba ustrezno zavarovati ali pa kompostnika sploh ne imeti. »Nikoli in pod nobenim pogojem pa namerno ne hranite medvedov!« opozarja Marko Jonozovič in navaja konkreten primer z Rakitne, kjer ob sedanji pereči situaciji neka gospa kupuje vreče z briketi, da bi hranila »uboge medvedke, ki hodijo po dvoriščih, ker so lačni«. Takšno dejanje povzroči, da živali izgubijo strah pred človekom in postanejo nevarne. To ustvarja tudi spore med sosedi.
Psa na povodec
Kadar se odpravimo v gozd na območjih, kjer so prisotni medvedi, je pomembno, da žival opozorimo na svojo prisotnost. Med hojo se pogovarjajte, si kaj zapojte ali zažvižgajte, tudi zvonček na nahrbtniku ali jakni ni odveč. Cilj ni kričanje, ampak kulturno opozarjanje, da se medved lahko pravočasno umakne.
Ena bistvenih stvari je, da imamo psa na povodcu. Več kot 80 odstotkov napadov medveda na človeka se zgodi v prisotnosti psa, ki ni na povodcu. Pes steče k medvedu, ga razdraži, nato pa prestrašen pribeži nazaj k lastniku in medveda pripelje naravnost do njega. Pri tem so izničeni tako imenovani zastraševalni napadi in medved »štarta« direktno na človeka.
Ostanite pri miru
Če srečate medveda se mirno in počasi umaknite, če vas ni opazil. Ne tecite, saj to pri zveri sproži nagon po plenu. Ostanite pri miru, čeprav je to zagotovo težko. Oglašajte se mu z umirjenim glasom in mu prigovarjajte »Priden si, mir, mir...« in ne izražajte nobene agresije v obliki mahanja ali metanja predmetov proti živali.
Če se medved postavi na zadnje noge, ni agresiven, le boljšo preglednost in prikaz mogočnosti si skuša zagotoviti. Nevaren je, ko je na vseh štirih nogah in se pripravlja na napad.
V zadnjem času so postali popularni t.i. poprovi »solzilni« spreji za obrambo pred medvedi. Jonozovič opozarja, da ga je treba znati uporabljati – le na zelo kratki razdalji (meter do tri) in obvezno je treba paziti na smer vetra, da ne poškropimo sebe.
Pridejo tudi pozimi
Medved je v prvi vrsti nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše (in lažje) živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med »zimskim spanjem« celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. »Zimsko spanje« medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
S čim se hrani?
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali. Medvedi se parijo od aprila do junija. V tem času se medvedka dva do tri-krat goni. Breja je 7 do 9 mesecev. Praviloma polega vsako drugo leto. Pozimi (december–februar), praviloma v brlogu, skoti od enega do štiri mladiče. Na Kočevskem je v leglu povprečno 1,7 mladiča. Ker medvedka koti med zimskim spanjem, ko se ne hrani, so mladi ob rojstvu presenetljivo majhni, saj tehtajo vsega okrog 700 g. Spolno dozorijo v starosti 2,5 do 4 leta, življenjska doba pa je 30 do 40 let. Pri nas medved skorajda nima naravnih sovražnikov.
Življenjski prostor
Medvedov življenjski prostor so listnati, iglasti in mešani gozdovi v nižinah in gorah. Proti severu seže celo v tundro. V Sloveniji je najpogostejši v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokogorskega krasa. Na izbiro habitata zelo vpliva človek. Pri nas najde najboljše razmere na višini 400–1200 m.
