»Krasno je, ko dosežeš cilje, ki si jih zastaviš v začetku leta. Moj glavni cilj to sezono je bil, da se skušam čim prej spet povzpeti na vrh svetovne teniške lestvice oziroma končati leto kot številka ena. Zame je sanjsko, da mi je to spet uspelo. Da se je to zgodilo na isti dan, ko sem osvojil še en grand slam, je še toliko lepše. Srečen sem, da sem to doživel, saj vse počnem prav zaradi tega,« je bil na tiskovni konferenci po zmagi na US Opnu navdušen Carlos Alcaraz, ki je po 65 tednih z najvišje stopničke izrinil Jannika Sinnerja.
Nova tekmeca
Španec je z osvojitvijo svojega šestega turnirja za grand slam (po dvakrat je zmagal v Parizu, Wimbledonu in New Yorku) postal drugi najmlajši teniški igralec s toliko osvojenimi največjimi turnirji. Njemu je to uspelo pri 22 letih in 126 dneh, še mlajši je bil le Björn Borg. Legendarni 69-letni Šved, ki je minuli teden tik pred izidom svoje avtobiografije razkril, da je zbolel za rakom prostate, je šesti grand slam osvojil že pri 22 letih in 22 dneh, tretji pa je zdaj Rafael Nadal, ki mu je to uspelo pri starosti 22 let in 243 dni.
Takšen tempo osvajanja grand slamov nakazuje možnost, da dosežki velike trojice Novak Đoković, Nadal in Roger Federer niti niso tako nedosegljivi, kot se je zdelo še nedolgo tega. Glavna ovira pri tem bo za Alcaraza v prihodnjih letih prav tokratni poraženec, s katerim sta izmenjaje osvojila vseh osem grand slamov v zadnjih dveh letih, vsak po dva na leto. Takšnih prevlade in rivalstva zgolj dveh teniških igralcev že dolgo ni bilo. Če bi Španec in Italijan pobrala vse glavne lovorike še v prihodnjem letu, bi presegla dosedanja najdaljša niza kakšne dvojice teniških igralcev v zgodovini. Med letoma 2005 do 2007 sta jih kar enajst nanizala Federer (8) in Nadal (3), med letoma 2010 in 2012 pa skupaj devet Nadal (5) in Đoković (4).
»Fantastičen si bil,« je Alcaraza pohvalil nekdanji teniški as Ivan Lendl, od katerega je zmagovalec (poleg petih milijonov dolarjev) prejel dragoceni pokal. »Jannika vidim večkrat kot svojo družino. Res je izjemen igralec, igral je na vseh turnirjih za grand slam letos, veselje je gledati njegov napredek,« je o svojem glavnem tekmecu takoj po zmagi povedal Alcaraz, kasneje pa priznal še, da prav zaradi njunega rivalstva ves čas tudi sam napreduje. »Preučeval sem finale Wimbledona, v katerem me je premagal. Pogovarjal sem s svojimi trenerji, kaj bi lahko naredili bolje, če bi se še kdaj srečala. Ogledali smo si posnetek, vse smo zapisali in trenirali. Naredil sem vse, kar so mi rekli, da moram narediti, in delovalo je,« je razložil, kaj se je spremenilo po porazu v njunem prejšnjem velikem finalu.
V medsebojnih obračunih zdaj Španec vodi z 10:5, v njunih zadnjih osmih dvobojih pa je zmagal kar sedemkrat. A Italijan, ki je v svojem šestem finalu na turnirjih za grand slam drugič izgubil, je iz poraza brž izvlekel nauk in napovedal spremembe tudi v svoji igri. »Carlos je odigral izjemen dvoboj. Preprosto je bil boljši. Zavedam se, da je vložil veliko trdega dela, spremenil je svojo igro. Vse sem poskusil, a več mi tokrat preprosto ni uspelo storiti. Igral sem preveč predvidljivo, on pa raznovrstno. Zdaj si bom tudi sam začel prizadevati za spremembe v svoji igri, čeprav bo to sprva morda prineslo kak poraz,« je zatrdil Sinner, ki s svojimi silovitimi in zanesljivimi udarci ter hitrimi nogami sicer prepričljivo lomi vse druge tekmece, v primerjavi z dve leti mlajšim Špancem pa njegova igra z le redkimi izleti na mrežo res deluje bolj enolično. Južni Tirolec, ki svoja čustva precej bolj skriva kot večinoma nasmejani Španec, si je minuli teden zaradi svojega skoraj robotskega vedenja in nepremagljivosti vse do finala prislužil tudi ne prav laskavo pripombo vselej zabavnega Kazahstanca Aleksandra Bublika: »Nisem slab, ampak on je toliko boljši, da to ni res. Zdi se, kot da ga je ustvarila umetna inteligenca.«
Trump v senci
Medtem ko je predstava največjih sedanjih mojstrov tenisa, v kateri je Alcaraz slavil s 6:2, 3:6, 6:1 in 6:4, tudi tokrat navdušila več kot 20.000 gledalcev na stadionu Arthurja Asha in od njih zmeraj znova izvabljala vzdihe občudovanja in glasne aplavze, je na precej drugačen odziv tam naletel ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovega prihoda in s tem povezanega poostrenega varnostnega nadzora, ki je onemogočil pravočasno napolnitev stadiona z gledalci, se je finale začel s precejšnjo zamudo, Trumpovi občasni posnetki na velikem zaslonu na tribunah pa so sprožili več žvižgov in negodovanja kot vzklikov odobravanja (v TV-prenosu ga prav zaradi te bojazni niso preveč kazali). Trump se je sredi dvoboja umaknil v zaprti del lože, kamor so ga očitno z namenom pregovarjanja o ameriških carinah povabili predstavniki švicarskega proizvajalca ur Rolex, enega večjih pokroviteljev turnirja.
»Užitek je gledati, kako Alcaraz in Sinner drug drugega spodbujata k vse boljšemu tenisu. Neverjetno, kako zelo je Carlos popravil svoj servis in ga na vsem turnirju izgubil le v treh igrah. Bali smo se, da po odhodu Federerja in Nadala ne bo več pravih rivalstev, a smo se motili. Oba sta tako mlada, da je pred njima še lepa prihodnost. Podatek, da je bil pri šestem naslovu le Borg mlajši od Alcaraza, zgovorno kaže, za kako nadarjenega teniškega igralca gre. Ko igra svoj najboljši tenis, je trenutno najboljši na svetu, ni pa vedno tako stabilen in discipliniran kot Sinner, zato je bolj ranljiv. Trenutna sta oba razred zase, še najbliže jima je Đoković, ki ga zato nikakor še ne gre pošiljati v pokoj. Neverjetno je, da je pri svojih letih še vedno boljši od vseh drugih in prihaja vsaj do četrtfinala ali polfinala največjih turnirjev. Da bi osvojil še kak grand slam, pa bi se morala zgoditi kakšna poškodba ali presenetljiv zgodnji poraz Alcaraza ali Sinnerja, saj obeh zapored ta hip nihče ne more premagati,« ocenjuje razmere v moškem svetovnem tenisu Peter Pevc, teniški poznavalec in komentator.
Nekoliko širši je vrh v ženskem tenisu, kjer je letos v New Yorku slavila Belorusinja Arina Sabalenka, ki je po nekaj grenkih razočaranjih (v Melbournu jo je v finalu premagala Madison Keys, na Rolandu Garrosu Coco Gauff) premagala Američanko Amando Anisimovo in se ji tako maščevala za poraz v polfinalu Wimbledona. Sladko zadoščenje pa je že prej dočakala tudi Anisimova, saj se je v polfinalu oddolžila Poljakinji Igi Swiatek za sramotni wimbledonski poraz brez ene same osvojene igre.
