Nenadna in silovita snežna ujma je prejšnji konec tedna na tibetanski strani Mount Everesta, na višini skoraj 5000 metrov, za več dni ujela na stotine pohodnikov in turistov. Kar se je začelo kot idilično jesensko popotovanje z obljubo jasnega neba in panoramskih razgledov, se je v trenutku sprevrglo v boj za preživetje v ledenih temperaturah.
Do konca torka so reševalne ekipe, ki so si pomagale tudi z jaki in konji za čiščenje globokega snega, na varno spravile skoraj 600 ljudi, so poročali kitajski državni mediji. Toda reševalna akcija ni bila brez žrtev. Ena oseba je umrla zaradi podhladitve in višinske bolezni. Drugi so bili po poročilih v dobrem stanju, vendar pretreseni. »V teh gorah sem bil že več kot ducatkrat, a takšnega vremena še nikoli nisem doživel,« je za BBC povedal eden od rešenih pohodnikov.
Tragični dogodki
Ta dramatični dogodek ni bil osamljen primer. Skoraj sočasno je na nepalski strani, na vrhu Mera Peak, umrl južnokorejski alpinist. Novica o njegovi smrti je zaradi prekinjenih komunikacijskih povezav, ki so jih uničili hudourniški nalivi in močno sneženje, prišla v javnost z veliko zamudo. Oblasti v Nepalu ocenjujejo, da so zemeljski plazovi in poplave v zadnjem tednu v državi terjali okoli 60 življenj.
Ti tragični dogodki osvetljujejo novo, nevarno realnost: tradicionalno varna in stabilna jesenska plezalna sezona v Himalaji, ki je desetletja privabljala turiste z vsega sveta, postaja vse bolj nepredvidljiva in smrtonosna.
»Oktober je bil vedno mesec, ko pričakujemo jasno nebo,« je za BBC komentiral Riten Jangbu Sherpa, izkušen gorski vodnik. V zadnjih letih pa pohodnike vse pogosteje ujamejo nepričakovane ekstremne vremenske razmere. Pogoste nevihte, kot je bila zadnja, so po njegovih besedah močno prizadele posel, od katerega živijo številne lokalne skupnosti.
Vzrok za to je v podaljšani monsunski dobi. Monsun, ki običajno traja od junija do sredine septembra, se zdaj redno razteza globoko v oktober. Podatki kažejo, da se je v zadnjem desetletju monsun večinoma podaljšal v drugi teden oktobra, kar je precejšnja sprememba.
Intenzivnejše padavine
Še bolj skrb vzbujajoče je, da konec podaljšane sezone prinaša izjemno intenzivne padavine. Visoko v Himalaji to pomeni nenadne snežne viharje in meteže, ki predstavljajo ogromno tveganje za obiskovalce.
Znanstveniki opozarjajo, da je eden glavnih dejavnikov za te spremembe segrevanje ozračja, ki zadržuje večjo količino vlage. To vodi do hudourniških nalivov v kratkem času, pogosto po daljših sušnih obdobjih – v nasprotju s preteklostjo, ko so bile monsunske padavine enakomerno porazdeljene na štiri mesece.
Vremenski strokovnjaki so odkrili še en, morda ključen dejavnik – turbomonsun. Monsunsko vreme, ki prinaša topel in vlažen zrak z juga, vse pogosteje trči z drugim vremenskim sistemom, tako imenovano zahodno motnjo. Gre za sistem nizkega zračnega tlaka, ki izvira v Sredozemlju in potuje proti vzhodu ter s seboj nosi hladen zrak, dež in sneg.
Ko hladen zrak zahodne motnje trči z izjemno vlažnim in toplim monsunskim zrakom, so lahko posledice ekstremne, kot je bil nedavni snežni vihar.
Ta interakcija ima še eno nepričakovano posledico. Toplejši zrak potiska oblake višje, kar omogoča vremenskim sistemom, da prečkajo visoko pregrado Himalaje in dosežejo Tibetansko planoto, ki je bila v preteklosti znana po suhem podnebju.
Študija, objavljena junija v reviji Nature, ugotavlja, da se zaradi segrevanja in interakcije med zahodnimi vetrovi in indijskim monsunom planota Činghaj-Tibet spreminja v toplejše in bolj vlažno podnebje. Za vedno suho planoto to pomeni nestabilno vreme ter pogostejše snežne nevihte in meteže.
