Ko se je izkušeni 58-letni plezalec iz okolice Traunsteina prejšnjo soboto odpravil na samostojni trening v plezalni park v Ruhpoldingu, ni slutil, da bo to njegov zadnji vzpon. Njegovo negibno telo je popoldne ob vznožju stene našla njegova partnerka, potem ko se ni vrnil ob dogovorjenem času. Ta tragični dogodek, skupaj s še eno hudo plezalno nesrečo blizu Nürnberga istega dne, je pravzaprav dober opomin, da so gore, ne glede na to kje so, lahko smrtonosne. Takšne zgodbe torej ne pripovedujejo samo naši vršaci.
Čeprav se vsaka nesreča zdi kot edinstvena tragedija, podatki kažejo na zaskrbljujoč vzorec po vsej Evropi. Gore terjajo svoj davek v Franciji, Švici, Italiji, Avstriji in tudi v Sloveniji. Statistika, ki jo vodijo največja planinska združenja, kaže črno sliko. Po podatkih Nemškega planinskega združenja (DAV), ki analizira nesreče svojih članov po celotnih Alpah, je v sezoni 2022/2023 umrlo 34 članov. Čeprav se število morda ne zdi visoko, je ključno spoznanje, da se večina smrtnih nesreč ne zgodi pri ekstremnem alpinizmu, temveč pri dejavnostih, ki jih mnogi smatrajo za varnejše, kot je pohodništvo. Glavni vzrok so najpogosteje zdrsi in padci, pogosto posledica neustrezne priprave, precenjevanja lastnih zmožnosti ali hitrih vremenskih sprememb.
Tehnično zahtevne gore
Tudi slovenske gore niso prizanesljive. Kljub njihovi relativni majhnosti v primerjavi z masivi Zahodnih Alp so tehnično zahtevne in pogosto ne odpuščajo napak. Spomnimo se tragičnega primera, ko je na poti proti Triglavu zdrsnil in umrl tuji pohodnik. Ali pa dramatičnega reševanja tujih plezalcev v severni steni Malega Koritniškega Mangarta in j bila potrebna helikopterska pomoč. Še bi lahko naštevali.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) vsako leto objavi svojo statistiko, ki potrjuje, da nevarnost ni zgolj hipotetična. Leta 2023 so slovenski gorski reševalci našteli 687 intervencij, kar je bilo največ doslej. V teh nesrečah je umrlo 28 oseb, največ v poletni sezoni.
Občutek lažne varnosti
Tako kot 58-letnik v Ruhpoldingu, omenjen uvodoma in ki je bil izkušen plezalec, a je med spuščanjem po vrvi doživel nesrečo, so tudi žrtve v slovenskih gorah pogosto ljudje z izkušnjami. To dokazuje, da rutina lahko prinese občutek lažne varnosti. Vzroki za nesreče so si po vsej Evropi presenetljivo podobni: padec kamenja, nenadne zdravstvene težave, napake pri uporabi opreme – kot v primeru 37-letne plezalke pri Nürnbergu – ali preprosto usoden korak v prazno.
Tako, bi lahko rekli, novica o pokojnem plezalcu iz Ruhpoldinga ni samo lokalna vest, pač pa opomin, od Triglava do Mont Blanca, da je spoštovanje do gora, temeljita priprava in zavedanje lastnih meja edina prava varovalka pred nepredvidljivostjo narave.
