Slovenija znova med 10 najvarnejšimi državami – kaj delamo prav?

Svet se sooča z rekordnim številom konfliktov po drugi svetovni vojni in naraščajočo militarizacijo, toda v vsem tem kaosu je Slovenija kot nekakšna oaza miru in varnosti. Po najnovejšem poročilu Globalni mirovni indeks (GPI) za leto 2025, ki ga je nedavno objavil ugledni Inštitut za ekonomijo in mir (IEP), Slovenija ohranja visoko 9. mesto med 163 državami in tako ostaja v deseterici najbolj miroljubnih držav na svetu.

Svet

V konfliktih po svetu lani največ mrtvih po genocidu v Ruandi, kaže poročilo

To je že 19. izdaja tega indeksa, ki velja za vodilno svetovno merilo varnosti in miroljubnosti ter temelji na analizi 23 kazalnikov, razdeljenih na tri ključna področja: raven družbene varnosti, obseg domačih in mednarodnih konfliktov ter stopnja militarizacije.

Mračna slika

Medtem ko je Slovenija ohranila svojo lansko uvrstitev, kar priča o njeni stabilnosti v vse bolj nemirnem svetu, je globalna slika precej bolj mračna. Indeks kaže, da je svetovna miroljubnost v zadnjem letu upadla za 0,36 odstotka, kar je že trinajsti padec v zadnjih sedemnajstih letih. Kar 87 držav je zabeležilo poslabšanje stanja.

Položaj Slovenije je še posebej izstopajoč v širši regiji. Naša država se je tako znova uvrstila višje od sosednjih držav, kot so Madžarska (17. mesto), Hrvaška (19.) in Italija (33.), medtem ko Avstrija ostaja visoko na 4. mestu. Stabilnost Slovenije je bržkone odraz visoke stopnje varnosti in nizke vpletenosti v mednarodne konflikte.

Na vrhu lestvice že od leta 2008 ostaja Islandija, sledijo pa ji Irska, Avstrija, Nova Zelandija in Švica. Na dnu se je letos prvič znašla Rusija, ki ji sledijo Ukrajina, Sudan, Demokratična republika Kongo in Jemen, kar odraža brutalno realnost trenutnih oboroženih spopadov.

Poročilo slika zaskrbljujoč portret sveta, ki se je znašel na zgodovinski prelomnici. Trenutno je aktivnih kar 59 državnih konfliktov, kar je največ po koncu druge svetovne vojne. Število smrtnih žrtev v notranjih konfliktih se je v zadnjih 17 letih povečalo za neverjetnih 438 odstotkov. Hkrati so konflikti vse bolj internacionalizirani – kar 78 držav je vpletenih v spopade zunaj svojih meja, kar otežuje mirovne rešitve.

Razlogi za poslabšanje

Eden ključnih razlogov za poslabšanje je obrat v dolgoletnem trendu zmanjševanja oboroževanja. V zadnjih dveh letih je kar 106 držav povečalo stopnjo militarizacije. Globalni vojaški izdatki so v letu 2024 dosegli rekordnih 2,7 bilijona dolarjev, predvsem na račun vojne v Ukrajini in naraščajočih geopolitičnih napetosti. Ekonomski strošek nasilja za svetovno gospodarstvo je bil lani ocenjen na vrtoglavih 19,97 bilijona dolarjev, kar je enako 11,6 odstotka svetovnega BDP oziroma 2446 dolarjev na prebivalca.

Konflikt v Ukrajini ni edini razlog za globalno poslabšanje stanja. / Foto: AP

Čeprav je Evropa še vedno najmirnejša regija na svetu, saj je dom osmim od desetih najvišje uvrščenih držav, njena miroljubnost v zadnjih štirih letih upada. Poročilo opozarja na specifičen evropski izziv. Glavna težava ni v pomanjkanju sredstev za obrambo, temveč v njihovi neučinkovitosti in pomanjkanju integracije.

Evropske članice Nata skupaj za vojsko namenijo skoraj štirikrat več sredstev kot Rusija, toda njihova skupna vojaška zmogljivost le za tretjino presega rusko. Poročilo svari, da zgolj povečevanje vojaških proračunov ne bo rešilo problema brez enotne strateške vizije in integriranih poveljniških sistemov. Poleg tega preusmerjanje javnih sredstev iz zdravstva, izobraževanja in socialne kohezije v obrambo tvega poglabljanje notranjih družbenih napetosti, ki v Evropi že tako naraščajo.

Točka preloma

Avtorji poročila poudarjajo, da se mednarodni red približuje točki preloma, kjer pospešeno oboroževanje in gospodarska fragmentacija ustvarjajo pogoje za izbruh obsežnejših konfliktov. Rešitev vidijo v krepitvi tako imenovanega pozitivnega miru – gre za sklop stališč, institucij in struktur, ki ustvarjajo in vzdržujejo miroljubne družbe.

Države z visoko stopnjo pozitivnega miru, med katere se uvršča tudi Slovenija, so bolj odporne na šoke, imajo višjo gospodarsko rast in večjo družbeno blaginjo. 

Prvih dvajset držav z omenjene lestvice: