Po desetletjih nevzdržne gneče, mednarodnih opozoril in več kot 200.000 evrih izplačanih odškodnin se bodo za zloglasnim zaporom na Povšetovi ulici končno zaprla vrata. Z bližajočim se zaključkom gradnje 86,5 milijona evrov vrednega zapora v ljubljanskih Dobrunjah se za slovenski zaporski sistem začenja novo poglavje. Sodobni kompleks bo s kapaciteto za 388 oseb rešil agonijo 168-odstotne prezasedenosti ljubljanskega zapora in trajno upokojil stavbo, ki je postala sinonim za prostorsko stisko.
Trenutno v okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) obravnavajo skupno 1650 zaprtih oseb, od tega 1111 obsojencev in 494 pripornikov, preostalo predstavljajo druge kategorije zaprtih oseb. Že leta se soočajo s sistemsko, 125-odstotno zasedenostjo. Težava je daleč najbolj pereča v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana, kjer zasedenost dosega kritičnih 168 odstotkov. Dotrajana in energetsko neučinkovita stavba na Povšetovi ulici že dolgo ne ustreza več prilivu zaprtih oseb, pomanjkanje prostora pa onemogoča izvajanje različnih programov obravnave.
K skokovitemu porastu števila zapornikov v zadnjem obdobju, ki se beleži že od leta 2018, je sicer pomembno prispevalo povečano število tujcev, obsojenih zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje. »Trend naraščanja te kategorije zaprtih oseb sicer beležimo že od leta 2018, še posebej izrazit pa je bil v letu 2024. Povečano število tujcev, ki so v priporu ali na prestajanju zaporne kazni po izpostavljeni pravni podlagi, je še vedno pomemben razlog za veliko prezasedenost slovenskih zaporov,« pravijo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Nevzdržne razmere
Na nevzdržne razmere so v preteklih letih opozarjale številne nadzorne institucije, tako domače kot mednarodne. Posebej pozorno je zavezo države k izgradnji novega zapora spremljal odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja (CPT), ki je ob svojem zadnjem obisku konec lanskega leta preverjal napredek države na tem področju.
Posledice prostorske stiske so bile tudi finančne. Zaradi neustreznih bivalnih razmer, predvsem premajhne površine osebnega prostora, je država morala na podlagi sodb domačih sodišč in izvensodnih poravnav izplačati za več kot 200.000 evrov odškodnin. Skoraj vsi ti postopki so se nanašali prav na razmere v ZPKZ Ljubljana. Temu znesku je treba prišteti še odškodnine, ki jih je država morala plačati na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, prav tako zaradi pogojev v ljubljanskem zaporu, ki po preselitvi v nov zapor ne bo več deloval.
Rešitev desetletja stare težave je novogradnja v Dobrunjah, katere gradbena dela se zaključujejo to poletje. Trenutno potekajo intenzivna zaključna dela in notranje opremljanje, izvajalec pa je že vložil zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
Celotna investicija, ki bo stala 86,5 milijona evrov z DDV, je precej več kot le gradnja stavbe. Glavnina zneska, skoraj 73 milijonov evrov, je sicer namenjena gradbenim delom in opremi, ki jih izvaja podjetje CGP d.d. s partnerji. Dodatnih 4,9 milijona evrov je stala izvedba tehničnega varovanja. Preostanek vsote pa zajema stroške natečaja, projektne in investicijske dokumentacije, nadzora, geodezije, izgradnje vodnjakov ter komunalnega prispevka. Pomemben del stroškov so predstavljale tudi predhodne raziskave, saj gre za okoljevarstveno degradirano območje – zasuto gramoznico z gradbenimi odpadki.
Sodobni standardi
Bivalni prostori so zasnovani po sodobnih standardih. Gre za eno-, dvo- in troposteljne sobe, katerih velikost je skladna z zakonodajo. Vsaka soba bo opremljena s posteljo, omaro, mizo, stolom in polico, ob njej pa bodo tudi lastni toaletni prostori s prho in straniščem. S tem bodo zagotovljeni ne le boljši pogoji za bivanje, vključno za funkcionalno ovirane in starejše, temveč tudi za delo zaposlenih.
Načrt selitve je skrbno pripravljen in bo potekal postopoma. Po prevzemu objekta se bo najprej vzpostavil odprti oddelek za 60 oseb, kamor se bodo preselili zaporniki iz Odprtega oddelka Ig. Hkrati bo v novih prostorih vzpostavljen izobraževalni center za zaposlene. Sledi ključna faza usposabljanja osebja za delo v zaprtem delu zavoda, da se podrobno seznanijo s specifikami novega objekta in tehničnega varovanja. Šele nato, predvidoma konec tega ali v začetku prihodnjega leta, se začne selitev zaprtih oseb v zaprti del, ki sprejme 328 oseb. Najprej bodo preselili zapornike z lokacije na Povšetovi, v kasnejši fazi pa še iz drugih prezasedenih moških zaporov.
Kompleksno vprašanje ostaja povratništvo. V letu 2024 je stopnja povratništva med obsojenci znašala 23 odstotkov. Ob tem na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnjujejo, da je slovenska metodologija merjenja strožja kot v večini Evrope. Kot povratnike namreč beležijo osebe, ki so kadarkoli v preteklosti že prestajale zaporno kazen. Mednarodno primerljivejša definicija med povratnike šteje le tiste, ki novo kaznivo dejanje storijo v dveh ali treh letih po odpustu. Uspešna reintegracija je odvisna od številnih dejavnikov, ki osebo čakajo zunaj zapora – urejeno bivališče, zaposlitev in podporna socialna mreža.
Ponovna vključitev v družbo
Eden ključnih ciljev izvrševanja kazni je ponovna vključitev v družbo. Pri tem imata osrednjo vlogo delo in izobraževanje, ki sta po zakonu izenačeni možnosti, uprava pa ju poskuša zagotavljati v največji možni meri. Možnosti za delo so raznolike.
Obsojenci lahko delajo zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, če je to skladno z njihovim osebnim načrtom. Obstajajo številni primeri dobrih praks, na primer ko je bil obsojenec zaposlen v varstveno delovnem centru, v katerem so nameščene osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z gibalnimi težavami. Obsojenec je pri svojem delu spremljal gibalno ovirano osebo, ji nudil pomoč pri prehranjevanju, se z njo družil in opravljal podobna opravila. V drugem zavodu so zaposlili obsojenca pri društvu paraplegikov, ki je športnikom-invalidom pomagal pri njihovih treningih.
Delo poteka tudi znotraj zavodov. V ZPKZ Dob na primer deluje podjetje, ki izdeluje gasilsko opremo in zaposluje predvsem obsojence. V okviru Javnega gospodarskega zavoda Rinka potekajo dejavnosti, kot so kovinska proizvodnja, poljedelstvo, mizarstvo in pralnica. Obsojenci so lahko razporejeni tudi na hišna dela, kot so delo v kuhinji, vzdrževanje in čiščenje. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo.
V vseh zaporih so kadrovski profili (pedagogi, socialni delavci, psihologi, zdravstveni delavci, delovni terapevti in inštruktorji), ki se vključujejo v različne vrste obravnave zaprtih oseb, katerih cilj je ponovna vključitev v družbo po prestani kazni.
Intenzivno iskanje policistov
Največje varnostno tveganje v sistemu trenutno predstavlja pomanjkanje pravosodnih policistov. Kadrovsko zasedbo v Dobrunjah bodo sprva zagotovili s prerazporeditvijo zaposlenih z obstoječih lokacij v Ljubljani in na Igu. Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pa hkrati kontinuirano vodijo zaposlitvene postopke – trenutno za 52 dodatnih pravosodnih policistov. Intenzivirali so tudi promocijske aktivnosti, s katerimi kandidate nagovarjajo s prednostmi, kot so zaposlitev za nedoločen čas, možnost izobraževanja in redno plačilo. Aktivno sodelujejo z Zavodom RS za zaposlovanje in so prisotni na različnih kariernih dogodkih, da bi okrepili svoje vrste in zagotovili varnost v novem objektu in širše v družbi.
Sicer pa bo nov zapor vključeval sodobne sisteme tehničnega varovanja, kar bo povečalo varnost tako zavoda kot zaprtih oseb in zaposlenih in širše družbe.
