Slovenec, ki se ga boji gospodarstvo ZDA

Če se zameriš Američanom

Le koga so v priporu zadeli tako kruti ukrepi?

Gre za hudo nevarnega terorista? Morda za kakšnega mafijskega botra? Okorelega trgovca z mamili, ki s svojim bogastvom in zvezami pomeni najhujšo grožnjo? Ne, pod takim režimom v mariborskem zaporu že skoraj poldrugo leto živi mladenič Matjaž Škorjanc.

Zakaj le se ga tako bojijo?

Tožilec pravi, da bi lahko z enim samim telefonskim klicem uničil ameriško gospodarstvo. Meni tudi, da bi lahko z igralno konzolo, ki je sicer brez stika s spletom, prav tako uničil ameriško gospodarstvo.

Kdo je torej ta strah in trepet naših organov pregona in pravosodja?

Agenti FBI so bili tisti, ki so opozorili slovenske pravosodne organe, da je mladi Mariborčan naredil računalniški program, ga prodal Ljubljančanu, ta naprej in program da si je podredil dvanajst milijonov računalnikov. Terjali so Matjaževo izročitev, a zaman. So pa naši specialci ponoči do zob oboroženi splezali na balkon, skozi balkonska vrata vdrli v njegovo stanovanje, njega in njegovo dekle podrli na tla, vklenili…

Prijeli so še Darka Goričanca in Boštjana Pilingerja, ki naj bi pomagala program prodajati v Bosno in Španijo. Bosanec Aljoša Borković naj bi s spletnimi goljufijami največ zaslužil. Španski kupci programa naj bi z okuženih računalnikov kradli podatke o kreditnih karticah in si prek spletnih igralnic nakazovali denar na svoje račune. Matjaževo dekle Nuško krivijo, ker mu je posodila bančni račun, mamo Zdenko pa, da mu je prala denar.

Mama ga ne sme niti videti

Matjažev oče Martin je zgrožen. Prepričan je, da kršijo človekove pravice njegovemu sinu, ženi in tudi njemu. Pisal je na vse mogoče naslove doma, od predsednika države navzdol. Ker je bilo vse zaman, se je obrnil na Boštjana M. Zupančiča:

»Vem, da ste eden naših redkih pravnikov, ki se resnično zavzema za pravičnost in varovanje človekovih pravic. Prosim vas samo za nasvet, kako ravnati, saj smo že vsi v družini obupani. Matjaž je v mariborskem priporu že več kot štirinajst mesecev. Ima enega najstrožjih ukrepov. Prepovedani so mu kakršnikoli stiki z drugimi osebami, razen z odvetniki, v pisni, telefonski ali neposredni obliki. Videvamo ga lahko le na obisku, samo za steklom, in to že vse te dolge mesece.

Sin je bil izjemen otrok, odličen dijak in študent in za našo družino je to res hud udarec. Vse skupaj bi še prenesli, če bi se stvari dogajale pošteno in res po zakonu. Žal ni tako.

Naj samo omenim dejstvo, da osebe, ki so dokazano vdirale v računalniške sisteme, niso ob obsodbah dobile niti dneva zapora in tudi v priporu niso bile. Za kazen so morali opraviti družbeno koristno delo, druge kazni so bile pogojne. Matjaž pa, ki je obtožen le tega, da je tem ljudem zgolj pomagal pri vdorih, že štirinajst mesecev ždi v najstrožjem zaporu.

Ne morem se znebiti občutka, da je le žrtev lova na čarovnice pod taktirko ameriškega FBI.

Da bo mera polna in tudi po mnenju vseh naših odvetnikov, vsi so pravniki, s katerimi smo se pogovarjali, je večina dokazov nezakonitih!

Dokazi, ki jih je pridobil FBI, ko je izvajal prikrite ukrepe, so brez odredb sodišča, kar je tudi potrdil zaslišani agent FBI. Podobno velja za dokaze iz Bosne, tudi tam so bili takrat agenti FBI.

Vsi prikriti ukrepi proti sinu, tudi hišna preiskava z vdorom oboroženih specialcev skozi balkonska vrata, niso bili v skladu z načelom sorazmernosti. Da ne omenjam kršitve 37. člena ustave o varovanju osebnih podatkov. Organi pregona obtožujejo tudi naju z ženo, zato žena sina ni smela videti že deset mesecev. Imam dokaz, da nam nezakonito prisluškujejo, zato vas lepo prosim za kakšen nasvet, saj smo že vsi zelo obupani.«

Lotili so se vse družine

Nasvet uglednega mednarodnega pravnika, sodnika za človekove pravice, je bil – stik z mediji! Obiskali smo Martina Škorjanca.

»Seveda boli, če s sinom država ravna, kot bi bil nekakšen bin Laden. Težko sem se odločil za pogovor z vami, v strahu, da bi ne bilo še slabše, da mi ne bi očitali še vpliva na sodišče. A saj slabše ne more biti, torej…

Vsi storilci, ki so zlorabljali program, ki naj bi ga naredil moj sin, so na svobodi, on pa v zaporu pod najhujšim režimom. Vsi dokazi proti njemu so posredni, nezakoniti, z njim pa ravnajo kot z najhujšim zločincem. Bil je vzoren študent s povprečno oceno 9,7 in res dober računalničar. Kot študent je znal zaslužiti tudi s prodajo svojih programov. Vsi ukrepi proti njemu so res nesorazmerni s tem, kar naj bi storil, vse od grozljivega vdora oboroženih specialcev do razmer v zaporu. Dvakrat na teden po pol ure ga lahko vidim le skozi steklo. Mama še tega ne sme. Vidim ga, kako tone v obup, malodušje, kako golta antidepresive. Nobenega telefona, nič pisem, čeprav ne more vplivati ne na dokaze ne na priče. Vse je že mimo. Vse njegove in naše pritožbe so kot bob ob steno, odgovori formalni, po sistemu copy-paste.«

Zakaj omenjate nezakonite dokaze?

»Saj FBI sam prizna, da jih je zbiral brez sodnih odredb. Naši so pred njimi kot politi kužki. Celo Matjaževo odvetnico si drznejo zasliševati na policijski postaji. Ženi očitajo, da je sinu prala denar. Meni prisluškujejo, za kar imam dokaz…«

Lov na čarovnice

Kako lahko kaj takega dokažete?

»Dolgo je že tega, kar sem sinu kupil tri tisoč evrov vreden računalnik in opremo, kar sem kajpak storil prek podjetja, katerega lastnik sem. To mi očitajo kot pomoč pri pranju denarja. Pranje denarja velike vrednosti naj bi bilo 50.000 evrov. Po telefonu sem omenil odvetnici, da bi družina lahko toliko zbrala za varščino, da bi sina spustili iz pripora. Tik preden je ta moj predlog oddala sodišču po priporočeni pošti, se je vsota pojavila v policijski obtožbi. Zanjo so lahko izvedeli le iz prisluha telefonskemu pogovoru med menoj in odvetnico, da pa omenjena možnost, koliko lahko zberemo s prihranki in hipotekami, nima zveze s pranjem denarja, je menda jasno vsakomur, razen zlonamernim.«

In kako mama pere sinu denar?

»Kupili smo mu stanovanje. Sam je primaknil 9400 evrov, tast 10.000, 43.000 pa midva z ženo. To naj bi bil tisti njegov, po mami opran denar, čeprav sva ponudila vse dokaze, varčevalne račune v banki, bančne izpiske transakcij tega dolgoletnega varčevanja… Laži, potvarjanja, prirejanja, to je njihov način in zato se tako bojim za sina in za vso družino. Sinu kršijo celo pravico do obrambe.«

Kako?

»Šele pred dvema mesecema, po dveh letih torej, je smel videti elektronske dokaze proti sebi. Še pri tem ga časovno omejijo, tako da ni zmogel pregledati niti deset odstotkov tega, kar je policija uspela zbrati v dveh letih.«

Mu pač očitajo milijonsko škodo.

»Če bi bila, bi jo storili drugi z njegovim programom na svoj rovaš, vendar so prav vsi na svobodi, tukaj, v Bosni, Španiji. Čudno.«

Res presenetljivo, zato tudi nas čaka, kar je Martin že preživel – pohod skozi inštitucije za odgovori.