Čeprav se v iskanju zdravja pogosto zatekamo k dragim dietam in napornim fitnes programom, medicinska stroka opozarja na bolj preprosto in izjemno učinkovito rešitev. Ob naraščajočem številu oseb s sladkorno boleznijo – v Sloveniji se z njo po ocenah stroke spopada že več kot 140.000 ljudi – zdravniki vse glasneje poudarjajo, da je vsakodnevna hoja eno najmočnejših naravnih orodij za uravnavanje krvnega sladkorja in boj proti inzulinski odpornosti.
Znanstveni podatki kažejo, da redna zmerna rekreacija neposredno napada presnovne motnje, ki so glavni krivec za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Kot je nedavno pojasnila ameriška strokovnjakinja dr. Vanessa Curtis, telesna dejavnost izboljša občutljivost celic za inzulin, zmanjšuje vnetja in telesu omogoča učinkovitejšo porabo energije. »Mišice med hojo za svoje delovanje porabljajo glukozo neposredno iz krvnega obtoka, s čimer naravno znižujejo njeno raven v telesu,« opozarja strokovnjakinja.
Čas po obroku
Največji učinek prinaša pravilna časovna umestitev dejavnosti. Strokovnjaki priporočajo predvsem kratke sprehode takoj po jedi. Že 10 do 15 minut hoje po obroku zmanjša dvig glukoze v krvi bistveno bolj kot dejavnost v katerem koli drugem delu dneva. Mišice v tistem trenutku prestrežejo presežek sladkorja, ki nastane zaradi prebavljanja hrane, s čimer se močno razbremeni trebušna slinavka, ki ji posledično ni treba proizvesti tolikšne količine inzulina.
Poleg neposrednega vpliva na presnovo sladkorja hoja deluje tudi posredno. Dolgoročno prispeva k ohranjanju zdrave telesne teže, kar je pri preprečevanju in obvladovanju diabetesa ključnega pomena. Hkrati pomembno znižuje raven stresnih hormonov. Ti lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti resno porušijo presnovno ravnovesje, zavirajo skrb za lastno zdravje in otežijo nadzor nad boleznijo.
Varnost na prvem mestu
Čeprav je hoja ena najvarnejših oblik gibanja, strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri bolnikih, ki že prejemajo terapijo za zniževanje krvnega sladkorja. Vadba namreč lahko vpliva na raven glukoze še 24 ur po končani dejavnosti. Redno merjenje krvnega sladkorja pred sprehodom in po njem je ključno, saj se le tako lahko izognemo nevarnim padcem sladkorja.
Začetnikom stroka svetuje postopnost. Maratonov in dolgih pohodov ni treba načrtovati čez noč. Za začetek zadostuje prekinitev dolgotrajnega sedenja vsake pol ure, kratki 10-minutni sprehodi med delovnim časom ali pa uporaba tekalne steze pod pisalno mizo. Cilj ni vrhunski športni rezultat, temveč dosledno, vsakodnevno gibanje, ki dokazano varuje zdravje ožilja in presnove.
