Slovenija je dobila zakon, ki v krizah, naravnih nesrečah in drugih začasnih izrednih okoliščinah omogoča delodajalcem, da delavcem odredijo skrajšani delovni čas ter za to uveljavljajo delno povračilo nadomestila plače. K takšni stalni rešitvi so pozivali delodajalci predvsem zaradi negotovih razmer v avtomobilski industriji. Gre za sistemski zakon, s katerim so nadgradili dozdajšnje interventne ukrepe, kot smo jih poznali med epidemijo covida-19, med energetsko krizo in po poplavah leta 2023. Cilj: ohraniti delovna mesta.
Kateri delodajalci so upravičeni do delnega povračila nadomestila plače v okviru sheme za skrajšani delovni čas?
Upravičene so pravne ali fizične osebe, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, in fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Upravičenci ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije ali imeti neplačanih obveznosti do države, prav tako ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna.
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni v posameznem podjetju, da lahko ob naravni nesreči ali krizi uveljavljajo povračilo za skrajšani delovni čas?
Pogoj za pridobitev bo, da podjetje po svoji oceni najmanj 30 odstotkom zaposlenih mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter da bo delovni čas zaposlenih skrajšalo od pet do največ 20 ur na teden. Pri tem mora delavcem še vedno zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas. Posamezno podjetje bo lahko v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let.
Koliko bo obsegala subvencija države delodajalcu?
Država bo prek zavoda za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov delodajalcev (bruto I). Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.
Kakšen je postopek?
Delodajalec se mora pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom posvetovati s sindikatom ali svetom delavcev o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in o tem, za koliko časa. Vsakič, ko se okoliščine spremenijo, se mora vnovič posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce po postopku, kakor jim sicer sporoča druge odločitve. Delodajalec mora delo s skrajšanim delovnim časom delavcem pisno odrediti z odločbo. Med trajanjem skrajšanega delovnega časa lahko delavca pozove, da dela znova s polnim delovnim časom. O ukrepu in vseh spremenjenih okoliščinah mora prej obvestiti zavod za zaposlovanje.
Lahko delodajalec med koriščenjem ukrepa odpusti delavca?
Delodajalca, ki koristi ukrep skrajšanega delovnega časa, zavezuje prepoved odpuščanja. Prav tako delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
Kakšne obveznosti ima delavec?
Delavec se bo moral v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca. V obdobju odrejenega skrajšanega delovnega časa se bo imel pravico in dolžnost vključiti v usposabljanje in izobraževanje v dogovoru z zavodom. Ob uspešnem zaključku mu bo zavod izplačal 100 evrov nagrade.
Kolikšno plačo prejema delavec s skrajšanim delovnim časom?
Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal s polnim delovnim časom, razen tistih, ki so drugače urejene. V obdobju odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom ima delavec pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela, za preostali čas, ko bo na čakanju, pa bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov svoje povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače. Nadomestila, kot sta bolniška odsotnost in letni dopust, se upoštevajo za polni delovni čas.
Kakšne so varovalke, da delodajalci ne bi izkoriščali sheme?
Podjetja, ki bodo v letu dni od izdaje pozitivne odločbe o subvenciji izplačevala nagrade in dobičke, bodo morala prejeta državna sredstva vrniti. Da bi preprečili primere, ko so prejemniki državne pomoči počakali z izplačili in si jih naslednje leto izplačali dvojno, zakon narekuje, da si bodo podjetja drugo in tretje leto sicer lahko izplačala dobičke in nagrade, a bodo morala v tem primeru v državni proračun vrniti 50 odstotkov vrednosti prejetih povračil nadomestila plač.
Kakšne so kazni za kršitve?
Delodajalec, ki krši pravila mehanizma, se kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 evrov. Od 1500 do 8000 evrov kazni bo moral plačati delodajalec, ki zaposluje deset delavcev ali manj, od 450 do 1200 evrov pa samostojni podjetnik. Z globo od 450 do 2000 evrov bo kaznovana odgovorna oseba delodajalca.
