Najstarejši so se spomnili, da so odrasli z mizicami govorili že med obema svetovnima vojnama. Spraševali so jih predvsem o pogrešanih osebah in negotovi prihodnosti. Pojav govorečih miz na tem delu Slovenije pripisujejo bodisi vdoru spiritualizma iz Amerike in zahodne Evrope, popularnosti ouija tabel konec 19. stoletja ter skupinskemu polaganju rok na mizo za pogovor z duhovi. Viri namreč omenjajo sorodnico, ki je prišla iz Francije in usposobila v mlinu pozabljeno staro mizo pri Prevaljah, da se je začela dvigovati ob vprašanjih. S to mizo je govorila tudi muzealka Nina Šisernik. Druga razlaga je prihod številnih tujih delavcev in z njimi njihovih praks.

»Takih miz je bilo po Koroškem v preteklosti očitno še precej več. Ves čas študija so me zanimala ljudska verovanja in praksa, zato sem zbrala številne interpretacije uporabnikov teh miz,« pripoveduje diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Koroškem pokrajinskem muzeju.

Na podstrešjih jih je polno

Ali se je tudi njej uspelo pogovarjati z mizo, ji je odgovarjala? Ker menda z vsakim pač ne govori. »Ja, seveda sem bila z mizo. Pa gospa, ki je imela to mizo, je bila zraven. Miza je lepo sodelovala. Smo jo tudi pregledali, obrnili okoli, pretipali in ugotavljali, zakaj se dviguje. Zdela se je navadna miza.« Nina je bila presenečena, ko sem ji povedala za dve novi, njej neznani in aktivni mizi.

Na kmetiji na samem v Mislinjski dolini v lepo urejeni hiši, domu dveh upokojencev, so mizo dobili pred približno petimi leti. Darinka (vsa imena lastnikov miz so na njihovo željo izmišljena) je imela zelo težko preteklost, ki bi marsikoga spravila na kolena. Ona pa se ni predala. Začela je znova, z bolnim sinom. Skrbela je zanj noč in dan in zato žrtvovala svojo dobro službo. Kljub njenim naporom, operacijam in najboljšim namenom je sin umrl. »Zmeraj sem mu pogrela odejico, da je spal na toplem, zdaj pa leži v hladni zemlji.«

Od žalosti bi se ji lahko tudi zmešalo, je čutila. Pred petimi leti sta njo in partnerja Jožeta prijatelja Janez in Irena odpeljala do govoreče mizice v Prevaljah. »Če bi miza res govorila, sem razmišljala, bi rada vedela le, ali je sinovi duši dobro. Ampak miza ni delovala! Nismo znali delati z njo. Janez niti rok ni hotel položiti na mizo, Irena je kar sedela na kavču. Bilo nas je strah, nismo vedeli, kaj narediti. Pa sem šla v kuhinjo po gospo in je položila roko na mizo in se je pričela dvigovati na naša vprašanja. Nato nas je pustila same in smo še kar naprej spraševali. Jaz sem izvedela vse o sinu in bila neverjetno pomirjena. Čez približno pol leta je prijatelj privlekel k meni domov eno tako mizo. In je res delovala! Z mano sicer ne govori, z možem Jožetom pa kadar koli. Tako se je začelo najino izpraševanje o vsem. Potem so prihajali k nama prijatelji in zanimalo je tudi njihove prijatelje, kakšna je ta miza, ki govori. Premikali so jo na razne kraje, jo obračali okoli, gledali, kakšna goljufija je s tem povezana in niso našli ničesar. Nato pa spraševali vse mogoče. Miza je vedela celo, koliko denarja imaš v denarnici. In znesek razvrstila po številu bankovcev in kovancev. Bilo je tudi, da sta dva zaljubljena sedla pred mizo in je kateri vprašal, če ga drugi vara. Odšla pa sta sprta. Zelo natančno je odgovarjala na vprašanja o boleznih. Nekateri znanci me vabijo na praznovanja, ker jih je mizica rešila, ko so mislili, da jim ni rešitve. Strah me je, da bo mizica ljudem rekla kaj slabega. Vidim, da celo za one, ki so v komi, odgovarja, da bo v redu. Ne vem točno, kaj s tem misli. Še ko se zdi, da ni izhoda, jim daje upanje, jih skuša potolažiti. Takrat obstane v zraku. Ne gre nazaj kar sama. Sem jo pogruntala, da je to tolažba. Vseh njenih znakov pa še zdaj nisem razvozlala. «

Ne bo naredil šole

V kratkem dokumentarnem filmu AGRFT so 2006 opisali preroško mizo, ki se včasih tudi zlaže. Darinka se upre: »Moja miza ne laže. Morda je ne vprašajo pravilno. Bil je tu mlad par in je ona vprašala, če bo on naredil šolo. Miza je rekla, da ne. Nikoli, je zanimalo dekle. Ne, je dogovorila miza. Pa sta se mi potožila, da miza ni pravilno odgovorila, ker da je fant tik pred magisterijem. Preverita, kako sta vprašala, sem ju opozorila. Vprašanja morajo biti jasna, ker miza ne ve, za katerega Matjaža sprašujemo. Tu pa je mislila, da jo sprašujejo, če bo zgradil šolo. Ne, ne bo je. Nikoli.«

Mizica je majhna, lesena, enostavna, dizajn iz nekih preteklih časov. Vrhnja plošča nekoliko večja, spodnja majhna. Navadna miza pač. Posedejo me pred kamin in mizo porinejo predme, naj izvolim in vprašam, kar me teži. Podrgnem dlan ob dlan. Roki položim na mizo: »Mizica, si pripravljena na pogovor z mano?« Nič! Gospodinja s strani skuša vplivati nanjo. Nič! Roki da zraven še gospodar Jože. Mizica prične nekako mencati, kar se kaže kot rahlo škripanje pri njenih nogah. Potem osuplo gledam, se začne na eni strani počasi dvigati.

Mizica o politiki

Čez nekaj minut se Jože in Darinka umakneta iz sobe, saj se mizica povsem sproščeno pogovarja z mano. Ampak šele, ko sem roki res narahlo položila nanjo. (»Da lahko prtiček potegneš izpod dlani,« svetuje gospodinja.) Ni me zanimala vsebina moje denarnice. Tudi za to, ali bo jutri deževalo, v teh dneh ni treba imeti preroških sposobnosti.

Svojih osebnih vprašanj in mizičinih odgovorov seveda ne bom razkrila. Me je pa njihova preciznost pošteno presenetila. Sem pa na ta način preverjala, ali se je s skrivnostnim kosom pohištva sploh vredno ukvarjati. Jaz verjamem, da ja!

Nato se pogovarjava z Darinko, da so mizico številni spraševali tudi po vremenu in je zelo točno napovedovala neurja in poplave na Koroškem, rekla je, da bo Janša odsedel celo zaporno kazen, da Rode nima otroka in da je »saj veste, tisti dobrodušni škof, ki so mu očitali tri otroke in je moral zapustiti Slovenijo, oče štirim otrokom«. Darinka pravi, da nima spleta, da ji vse pove kar njena mizica. Ob slovesu zašepeta. »Z Jožetom sva se v stiski umaknila na razpadajočo kmetijo. Jaz brez službe in denarja. Verjamem, da sta mi mizica in varuh pomagala, da smo s trudom obnovili hišo, uredili okolico in da živimo spodobno.«