Globoko pod suho, razpokano zemljo na obrobju kitajske prestolnice poteka gradbeni projekt, ki na uradnih zemljevidih ne obstaja, vendar že mesece buri duhove v zahodnih obveščevalnih krogih. Kjer satelitski posnetki še pred kratkim niso kazali drugega kot prazno pokrajino, zdaj raste mrežasto gradbišče, ki po ocenah analitikov presega vso znano vojaško infrastrukturo.
Satelitski podatki, ki jih analizirajo zahodne obrambne agencije in ki so jih pridobili nedavno, kažejo mrzlično dejavnost na območju, velikem več kot 1500 hektarjev, približno 30 kilometrov jugozahodno od Pekinga. Obsežni izkopi, gosti grozdi žerjavov in logistična infrastruktura nakazujejo na gradnjo večnivojskega, globoko utrjenega podzemnega kompleksa.
Pekinško vojaško mesto
Čeprav kitajske oblasti o projektu molčijo, ga viri v Pentagonu in analitiki, ki so jih omenjali v prispevku, objavljenem v časniku Financial Times, že aktivno spremljajo. Neuradno so ga poimenovali pekinško vojaško mesto. Ne gre za običajno vojašnico, pač pa vse kaže, da Kitajska gradi najnaprednejše in najvarnejše poveljniško središče na svetu, zasnovano za vodenje države in vojske med konfliktom najvišje intenzivnosti, vključno z jedrsko vojno.
Obseg projekta zasenči celo Pentagon, ki se razprostira na bistveno manjši površini. Medtem ko uradnih informacij ni, območje pa varujejo stražarji, ki zavračajo vsakršne pogovore, in opozorilne table prepovedujejo fotografiranje ter uporabo dronov, analize kažejo, da bo nova struktura nadomestila zastareli poveljniški kompleks v hribih na zahodu države, ki je služil kot glavno kitajsko oporišče vse od hladne vojne.
Strokovnjaki menijo, da novi kompleks presega zgolj funkcijo bunkerja. Zasnovan je kot popolnoma operativni center za kontinuiteto poveljevanja, ki bi političnemu in vojaškemu vrhu omogočil preživetje in učinkovito vodenje oboroženih sil tudi po neposrednem napadu.
Najsodobnejše tehnologije
To vključuje integracijo najsodobnejših tehnologij: večkratno zavarovane in kriptirane komunikacijske linije, neodvisne vire energije, napredne sisteme zračne filtracije, robustno obrambo pred kibernetskimi napadi in, kar je ključno, utrditev proti elektromagnetnim impulzom, ki lahko sledijo jedrski eksploziji.
Kitajska ima sicer dolgo zgodovino gradnje podzemnih kompleksov. Med letoma 1969 in 1979 so v Pekingu zgradili obsežno podzemno mesto, mrežo predorov, zasnovano za zaščito civilnega prebivalstva.
Gradnja sovpada z jasnimi strateškimi usmeritvami predsednika Xi Jinpinga, ki je pozval k pospešeni modernizaciji Ljudske osvobodilne armade. Ta se odziva na vse večjo vojaško prisotnost in povezovanje nekaterih držav v regiji in svetu.
Razkritje tega projekta že povzroča nemir v regiji. Japonska, Tajvan in Indija krepijo svoje nadzorne in obveščevalne zmogljivosti. Združene države pa se soočajo z novim strateškim izzivom: kako nevtralizirati ali vsaj zadrževati poveljniško strukturo, ki je zasnovana kot praktično neranljiva za konvencionalne napade.
Draga oboroževalna tekma
Nekateri strokovnjaki svarijo, da bi ta demonstracija kitajske tehnološke in inženirske moči lahko sprožila novo, drago oboroževalno tekmo v Aziji, osredotočeno na razvoj orožij za prodiranje globoko pod zemljo (to so tako imenovani »bunker busterji«) in na gradnjo podobnih utrjenih kompleksov.
Medtem ko se varnostna zavezništva, kot je AUKUS (Avstralija, Združeno kraljestvo, ZDA), krepijo in Nato vse več pozornosti posveča indopacifiški regiji, Kitajska svojo prihodnjo varnostno doktrino dobesedno koplje globoko v granit pod svojo prestolnico. Sporočilo je bržkone jasno: Peking se pripravlja na prihodnost, v kateri strateška superiornost ne bo odvisna samo od tistega, kar je na morju in v zraku, temveč tudi od tistega, kar je skrito globoko pod zemljo.
