Prtljaga – tako ročna kot oddana – je med rednejšimi uporabniki letalskih poti nad Evropo in širše ena izmed najbolj perečih tem sodobnega letalskega potovanja. Slaba volja, predvsem med manj izkušenimi popotniki, pogosto izvira iz zmedenih, nepreglednih in pri različnih letalskih družbah zelo različnih pravil glede prtljage. Ta pravila se lahko razlikujejo v, na videz, podrobnostih – v dovoljenih merah in teži osebnega predmeta ali druge prtljage, s katero se lahko vkrcamo na letalo brez dodatnih stroškov, torej ne da bi nas na letališču doleteli dodatni stroški, ki so lahko zelo visoki.
Model »cenejše vozovnice, dražji dodatki« je sprva sramežljiv pohod začel pred dobrega četrt stoletja z vzponom nizkocenovnih ponudnikov, med katerimi je bil vodilni irski Ryanair. Ta poslovni model se je hitro razširil, saj so bili potniki za nizko ceno letalske karte pripravljeni sklepati kompromise. Začelo se je novo obdobje potniškega letalskega prometa: letalska potovanja so postala dostopnejša za širše množice, hkrati pa se je začelo postopno, a vztrajno krčenje potnikom prijaznih storitev, vključno s tako osnovno storitvijo, kot je prtljaga. Mnogi potniki nizkocenovnim prevoznikom najbolj zamerijo to, da nizka cena letalske karte pogosto vključuje zgolj sedež in majhen osebni predmet. Vse drugo – tudi ročna prtljaga – pomeni doplačilo, ki se lahko giblje med 30 in 60 evri v eno smer. Oddaja večje prtljage je še dražja – med 50 in 70 evri, mednarodni leti pa so praviloma še dražji. Tako lahko potnik, ki sprva misli, da je z nakupom vozovnice za 100 evrov naredil dober posel, na koncu plača 180 evrov ali več. Tudi zmerni popotniki lahko že z doplačili za prtljago hitro dosežejo polovico cene vozovnice. Podobno kot cene letalskih kart in sedežev tudi cene prtljage danes niso več fiksne. Letalske družbe se namreč zanašajo na dinamične algoritme, ki določajo znesek glede na sezono, destinacijo, čas nakupa, tudi članstvo potnika v programu zvestobe.
Nov veter iz Španije in Bruslja
Prizadevanja za ureditev pravic potnikov na področju doplačil za prtljago v Evropi vodi Španija. Ko so številni nizkocenovni prevozniki dodatno zaostrili pravila glede ročne prtljage, je španski regulator lani štirim prevoznikom – Ryanairu, Vuelingu, Easyjetu, Norwegian Airu in Volotei – izrekel skupno več kot 179 milijonov evrov kazni zaradi izkoriščevalskih praks in kršenja pravic potnikov. Med drugim so bile kazni izrečene tudi zaradi zaračunavanja doplačil za ročno prtljago. Letalske družbe kazni sicer (še) niso plačale, saj so se pritožile. Nedavno je sodišče presodilo, da je zadeva preveč kompleksna za takojšnjo odločitev in da bi izterjava globe med pritožbenim postopkom letalskim družbam povzročila znatne finančne težave.
Španska izkušnja nakazuje, da letalske družbe ne nameravajo zlahka opustiti uveljavljenega poslovnega modela »cenejše vozovnice, dražji dodatki«. Toda boj se iz Španije seli tudi v Bruselj: odbor za promet evropskega parlamenta je pred vrhuncem poletne turistične sezone podprl predlog za ukinitev doplačil za ročno prtljago do sedmih kilogramov.
Predlagana reforma je del širše posodobitve zakonodaje iz leta 2004 o pravicah letalskih potnikov, ki je sicer že več let v zastoju. Po novem bi imeli potniki pravico do brezplačne ročne prtljage – enega manjšega osebnega predmeta (na primer torbice) in enega kosa večje ročne prtljage do sedmih kilogramov ter skupne dimenzije do 100 centimetrov. Prav tako bi zakon predvideval brezplačno izbiro sedeža za otroke do 12 let in osebe z oviranostmi. Čeprav kabinsko osebje že zdaj praviloma poskrbi, da med letom mlajši otroci praviloma sedijo poleg enega od staršev, bi bila takšna pravica prvič zakonsko določena.
Kaj to pomeni za potnike? Za zdaj še nič. Evropska unija še ni sprejela nobene pravno zavezujoče odločitve, čeprav so se po družbenih omrežjih o tem že začele širiti zavajajoče informacije. Tudi če evropski parlament sprejme reformo v prihodnjih mesecih, bo do uveljavitve še dolga pot, saj mora predlog potrditi še več kot polovica držav članic EU. Nova pravila bi nato veljala za vse lete znotraj Evropske unije.
Kritiki ob tem že opozarjajo na pojav novega zapleta, povezanega s spremembo, saj bi pravila veljala le za lete znotraj Evropske unije in izven nje, ne pa nujno za lete v EU, ki bi jih opravljali prevozniki, registrirani izven EU. Tako bi se lahko zgodilo, da bi potnik na relaciji London–Ljubljana plačal doplačilo za prtljago, na povratnem letu pa ne … Poleg tega obstajajo tudi pravni pomisleki, da bi nova uredba lahko kršila načelo prostega oblikovanja cen. Predlogu so ostro nasprotovali tudi v Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA), kjer opozarjajo, da bi sprememba povzročila višje stroške za letalske družbe in morebitne zamude v zračnem prometu.
Ker sprememb (še) ni, ostajajo v veljavi trenutna pravila: če izpostavimo le nekaj najbolj znanih prevoznikov, lahko z Ryanairom brez doplačila letijo tisti, ki uspejo vse potrebno spraviti v torbo velikosti 40 × 25 × 20 cm, pri Wizz Airu znaša dovoljena brezplačna velikost 40 × 30 × 20 cm in pri Easyjetu 45 × 36 × 20 cm.
Letalske družbe na okopih
Premiki v smeri bolj preglednih pravil glede prtljage so za potrošnike dobra novica, letalske družbe pa jih sprejemajo z velikim odporom. Razlog je jasen – spremembe bi zarezale v milijardne prihodke, ki jih ustvarjajo z doplačili za prtljago in druge dodatne storitve. Ne gre namreč le za doplačila za prtljago, ampak tudi za doplačila za izbiro sedežev, prednostni vstop in druge dodatne storitve, ki so v zadnjih letih postale nepogrešljiv del poslovnega modela teh letalskih družb.
Kako pomemben vir prihodka je to za prevoznike, kažejo tudi podatki. Največji evropski nizkocenovni prevoznik Ryanair je v poslovnem letu, ki se je zaključilo marca letos, skupno ustvaril 13,95 milijarde evrov prihodkov, od tega 4,7 milijarde (ali 34 odstotkov) iz naslova tako imenovanih dodatnih prihodkov, ki vključujejo vse, kar ni zajeto v osnovni ceni karte.
Natančni prihodki iz naslova doplačil za prtljago sicer niso znani. Analize industrijskih svetovalcev, kot je Ideaworkscompany, ocenjujejo, da bi prtljaga lahko zajemala tudi do 50 odstotkov vseh dodatnih prihodkov družbe. To pomeni, da Ryanair na leto izključno iz doplačil za prtljago ustvari med 1,88 in 2,35 milijarde evrov.
Pri Easyjetu dodatki obsegajo več kot četrtino vseh prihodkov, pri Wizz Airu celo 45 odstotkov letnega prometa.
Letalske družbe opozarjajo, da bi prisilna vključitev ročne prtljage v ceno pomenila konec nizkocenovnih letov, kot jih poznamo danes – strošek pa bi na koncu plačali potrošniki, saj bi se cene vozovnic dvignile.
Plačan lov na preveliko prtljago
Zanimivo prakso nekaterih letalskih družb so konec lanskega leta razkrili pri časniku Jersey Evening Post z objavo elektronskega sporočila, ki dokazuje, da osebje podjetja Swissport, ki sicer skrbi za zemeljsko oskrbo na skoraj 300 letališčih po svetu, prejema denarno nagrado v višini 1,20 funta (1,16 evra) za vsako prtljago, ki presega dovoljene mere in jo zaznajo pri vkrcavanju na lete Easyjeta na več letališčih po Združenem kraljestvu in na Kanalskih otokih. Podoben sistem uporabljajo tudi na drugih britanskih letališčih, vključno z Gatwickom, Bristolom in Manchestrom, kjer so zaposleni v DHL Supply Chain prav tako dodatno plačani za odkrivanje prevelikih torb.
Pri Easyjetu so na razkritje odgovorili s pojasnilom, da gre za dosledno izvajanje uveljavljene politike družbe. Reakcije javnosti so bile mešane – od podpore do ostrega nasprotovanja.
Čeprav bo na politično in pravno zavezujočo odločitev o brezplačni ročni prtljagi na evropski ravni še treba počakati, so prvi premiki že vidni. Ryanair je v začetku meseca napovedal, da bodo potniki od konca letošnjega poletja lahko brezplačno prinesli na letalo nekoliko večjo ročno prtljago – do velikosti 40 × 30 × 20 cm (24 litrov prostornine). Gre za širši dogovor znotraj združenja Airlines for Europe (A4E), ki povezuje evropske letalske prevoznike, in ga bodo člani združenja tudi spoštovali. Po tej ureditvi bodo posamezne družbe še vedno lahko dovoljevale večje osebne predmete, kot jih dovoljuje minimalni standard, ki pa bo po novem poenoten, so ob tem še povedali v združenju.
