Vsi imamo v glavi neko podobo tipične slovenske družine – morda mama, oče in dva otroka, ki se ob koncih tedna potikajo po hribih. Toda kaj porečete, če vam povemo, da statistika riše precej bolj pestro in včasih presenetljivo sliko? Poglobili smo se v najnovejše podatke in preverili, kako v resnici živimo v Sloveniji in kako se primerjamo z Evropo. Številke včasih res presenetijo.
V Sloveniji je najbolj pogost tip družine pravzaprav par z enim samim otrokom. Takšnih gospodinjstev je 11 odstotkov, kar jih postavlja na prestol najbolj razširjene družinske oblike pri nas. Pari z dvema otrokoma jim tesno sledijo z desetimi odstotki. Zdi se, da je rek »eden ni nobeden« dobil novo dimenzijo, medtem ko je ideal dveh otrok še vedno močan, vendar ne več dominanten.
Pogumna manjšina
In družine s tremi ali več otroki? Te so pri nas pravi unikat in predstavljajo pogumno manjšino. V Sloveniji jih je okoli tri odstotke. V primerjavi z Irsko, kjer imajo kar dvakrat večji delež družin s tremi ali več otroki, smo Slovenci očitno bolj naklonjeni manjšim, bolj obvladljivim krdelom.
Povprečna velikost gospodinjstva je tako pri nas 2,4 osebe.
Kaj pa enostarševske družine? Tudi tukaj podatki razkrivajo pomembno realnost. V Sloveniji je približno 84.000 gospodinjstev, kjer en starš sam skrbi za otroke. Velika večina teh (skoraj 70.000) so mame samohranilke.
Kako se držimo v primerjavi s sosedi? Zanimivo je, da imata naši sosedi Avstrija in Madžarska odstotkovno več enostarševskih družin. Smo torej bolj tradicionalni? Morda, a številke vseeno kažejo, da je vsako deseto gospodinjstvo z otroki pri nas vodeno s strani enega starša, kar je realnost, ki si zasluži vso podporo.
Starost otrok
Podatki razkrivajo še en zanimiv trend: starost otrok. Največ slovenskih družin ima najmlajšega otroka v starostni skupini med 6 in 11 let. Družin z malčki pod 6. letom starosti je opazno manj.
To bi lahko pomenilo dvoje: ali smo imeli »baby boom« pred nekaj leti in ti otroci zdaj odraščajo, ali pa se pari za otroke odločajo kasneje in jih imajo manj. V primerjavi z EU povprečjem, kjer je razlika med starostnimi skupinami manjša, se v Sloveniji kaže bolj izrazit generacijski val.
Smo torej res takšni, kot mislimo? Statistika je morda suhoparna, toda zgodbe, ki jih pripoveduje, so vse prej kot to. Slovenska družina leta 2024 je manjša, kot je bila včasih – pogosto jo sestavljajo starša z enim otrokom, ki je že v šolskih klopeh.
Medtem ko smo v primerjavi z nekaterimi sosedi še vedno bolj tradicionalni z manjšim deležem enostarševskih družin, pa smo hkrati daleč od irskega modela velikih družin. Smo nekje vmes – pragmatični in malce previdni. Kaj pa drugod?
