Vse kaže, da bo poletje 2025 novi rekorder. Kar dva velika vročinska vala sta zadela številne države po Evropi, prvi konec junija, drugi sredi avgusta, zaradi česar je umrlo na stotine ljudi, ponovno so izbruhnili obsežni gozdni požari, nekatere sredozemske države so se soočale s pomanjkanjem vode, obenem je bil električni sistem marsikje na mejah zmogljivosti. V zadnjih desetletjih so postali vročinski valovi ena najnevarnejših posledic podnebnih sprememb. Njihovi vplivi niso le neprijetni, temveč resna grožnja zdravju ljudi, gospodarstvu in družbam kot celoti. Medtem ko poplave, orkanski vetrovi ali potresi povzročijo takojšnjo in vidno škodo, vročinski valovi delujejo počasneje in bolj prikrito, zato jih strokovnjaki pogosto imenujejo tihi morilci.
Rekordni junij
Začelo se je že sredi junija in trajalo vse do začetka julija, ko je zahodna Evropa doživela najvišje povprečne temperature za to obdobje v zadnjih desetletjih in najtoplejši junij sploh. Tudi v Sloveniji smo takrat bili sredi dolgotrajnega vročinskega vala, ko je suh afriški zrak tedne vztrajal nad našim ozračjem in so bile temperature nad 33 stopinj Celzija nekaj običajnega. Toda v Španiji in na Portugalskem so izmerili nad 40 stopinj Celzija, celo 46 stopinj. Podatki so pokazali, da je bila 30. junija povprečna temperatura v zahodni Evropi 24,9 stopinje Celzija, kar je nov rekord za ta mesec.
Po vsej Evropi so območja z visokim zračnim tlakom za več dni ali tednov zaprla vročino nad posameznimi regijami, pojav tako imenovanih tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj, pa je postal običajen. V Španiji so jih letos našteli kar 24 v enem mesecu, kar je 18 več od povprečja v juniju. Povprečna dnevna temperatura morske gladine v zahodnem Sredozemlju je bila junija najvišja v zgodovini zabeleženih podatkov v tej regiji, in sicer 27 stopinj Celzija, medtem ko je povprečna temperatura svetovnih oceanov dosegla tretjo najvišjo vrednost, Arktika pa je izmerila drugi najmanjši obseg morskega ledu v zadnjih 47 letih.
Čeprav smo v zadnjih letih navajeni novic o rekordnih temperaturah, je letošnje poletje ponovno preseglo pričakovanja. Julij 2025 je bil po podatkih evropskega programa za opazovanje podnebnih sprememb Copernicus tretji najtoplejši julij v zgodovini meritev, za julijema 2023 in 2024. Številne države so se znašle v primežu dolgotrajnih vročinskih valov.
V Turčiji so denimo izmerili rekordnih 50,5 stopinje Celzija, na Finskem in Švedskem so temperature več tednov vztrajale nad 30 stopinjami, kar je za tiste kraje nepredstavljivo, v južni Evropi pa so vročino spremljali požari in izpadi električne energije. V Iraku in Iranu so lokalne temperature presegale 50 stopinj, kar je povzročilo izpade elektrike, motnje v oskrbi z vodo ter zaprtje šol in delovišč, Japonska pa je 5. avgusta dosegla svoj novi nacionalni rekord, to je 41,8 stopinje Celzija, kar je preseglo prejšnji zgodovinski maksimum.
2300 mrtvih
Čeprav vročinski valovi ne podirajo hiš in ne poplavljajo mest, so pogosto smrtonosnejši od orkanov in poplav. To je pokazala tudi letošnja raziskava, ki jo je naredil Grantham Institute Londonskega Imperial Collegea. Raziskovalci so tako ugotovili, da je v desetdnevnem vročinskem valu konec junija do začetka julija v 12 večjih evropskih mestih zaradi vročine umrlo približno 2300 ljudi, kar je skoraj 1500 več, kot bi jih, če podnebnih sprememb ne bi bilo. Milano je bil med najbolj prizadetimi mesti s 317 smrtnimi žrtvami od 499, pripisanih zaradi podnebnih sprememb, sledili so Pariz, Barcelona in London. London je imel 273 smrtnih žrtev zaradi vročine, od katerih so jih 171 raziskovalci pripisali človeškemu vplivu na podnebje.
Številke so pretresljive, a strokovnjaki opozarjajo, da so v resnici še višje, saj veliko smrti ostane neopaženih v bolnišnicah in domovih za ostarele. Za visoke temperature so namreč še zlasti občutljivi starejši od 65 let, saj je kar 90 odstotkov vseh smrti zaradi vročine v tej populaciji. Tudi študija Grantham Instituta je pokazala, da je bilo med letošnjimi vročinskimi valovi v Evropi kar 88 odstotkov smrti v populaciji nad 65 let.
Visoke temperature izčrpavajo človeški organizem. Srce, ledvice in ožilje delujejo s povečano obremenitvijo, zlasti takrat, ko tudi nočne temperature ne omogočijo počitka in regeneracije. Ljudje so v evropskih mestih, kjer se tudi ponoči ni temperatura spustila pod 28 stopinj, poročali, da so težko spali in jim je srce močno razbijalo. Vročinski valovi lahko sprožijo vročinsko kap, toplotno izčrpanost, krče ter poslabšajo že obstoječe bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in pljučne težave.
Pogosto je tako uradna statistika, ko gre za z vročino povezane smrti, podcenjena, saj vročina pogosto ne ubije neposredno, temveč povzroča posredno smrt z zapleti pri drugih bolezni. Ekstremne temperature so torej posredni ubijalec, pravijo strokovnjaki, kar pomeni, da poslabšajo bolezni srca, pljuč ali ledvic, zato vročina pogosto niti ni zapisana kot uradni vzrok smrti.
Po ocenah umre zaradi vročine vsako leto skoraj pol milijona ljudi po vsem svetu, od tega 45 odstotkov v Aziji in 36 odstotkov v Evropi. To je več kot zaradi vojn ali terorizma, a še vedno manj kot zaradi onesnaženega zraka. Podnebni strokovnjak Álvaro Silva iz Svetovne meteorološke organizacije opozarja: »Nevzdržne temperature nad 40 in celo 50 stopinj Celzija so vse pogostejše v mnogih delih sveta, kar ohromi družbo in predstavlja veliko grožnjo za zdravje in dobro počutje ljudi.«
Ekstremna vročina je tako najpogostejši vzrok smrti zaradi vremena in ne poplave, orkani ali potresi. V ZDA denimo vročinski valovi povzročijo vsako leto več smrtnih žrtev kot orkanski vetrovi, poplave in tornadi skupaj. Tudi raziskave v Evropi so pokazale, da lahko en sam vročinski val povzroči več tisoč smrti, kar je bistveno več kot poplave ali požari v istem obdobju.
Kot pravi klimatolog Ben Clarke z Imperial Collegea London: »Vročinski valovi ne puščajo sledi uničenja kot požari v naravi ali nevihte. Njihovi vplivi so večinoma nevidni, a tiho uničujoči. Toda sprememba le dve ali tri stopinje Celzija lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo za tisoče ljudi.«
Kmetijstvo in gospodarstvo
Toda ne le starejši, tudi gradbeni delavci in kmetje, ki opravljajo dela na prostem in se vročini ne morejo izogniti, otroci in revnejši, ki nimajo dostopa do zelenih površin in klimatskih naprav, so najbolj občutljiv del populacije zaradi vročine.
Vročina tako ne prizadene le zdravja ljudi, temveč tudi gospodarstvo. Vročinski valovi imajo na gospodarstvo podobne posledice kot stavke. Samo en dan nad 32 stopinjami Celzija ustreza pol dnevu stavke, ocenjuje Svetovni gospodarski forum. Mednarodna organizacija dela (ILO) pri Združenih narodih pa je izračunala, da bo do leta 2030 zaradi vročine na udaru 80 milijonov delovnih mest za polni delovni čas in da bo svetovno gospodarstvo stal stres zaradi vročine 2,4 milijarde ameriških dolarjev.
Kmetijstvo in gradbeništvo sta med najbolj ranljivimi sektorji, saj je med največjo vročino ali celo večji del dneva preprosto nemogoče delati. Vročina tako ubija tudi produktivnost. Na jugu Evrope so na primer morali kmetje prestavljati delo v nočne ure, v Atenah pa so gradbena podjetja več dni ustavila dela, ker so temperature na deloviščih presegale 45 stopinj. Na jugu Evrope je prihajalo zaradi izpadov elektrike zaradi hlajenja prostorov, saj električna omrežja preprosto niso več zmogla obremenitve.
Prilagajanje vročini
Toda zanimivo, da tveganja zaradi vročine za zdravje ljudi v načrtih za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam pogosto niso prednostno obravnavana v nacionalnih politikah, če so sploh upoštevana.
Kajti pred vročinskimi valovi se je mogoče zaščititi. Dolgoročno seveda, da kot svetovna populacija zmanjšamo emisije fosilnih goriv in preprečimo še hujše segrevanje planeta. Kratkoročno pa je ključno boljše prilagajanje, to pomeni vnašanje v mesta več zelenih površin, sence, pasivno hlajenje stavb, opozorilni sistemi in pomoč ranljivim skupinam. Ljudje v gosto poseljenih urbanih okoljih namreč najbolj trpijo zaradi vročine, povezava med urbanizacijo in tveganji zaradi vročine pa bo postala še bolj pereča, ko se bo vse več ljudi po svetu selilo v urbana območja.
Po podatkih oddelka za prebivalstvo Združenih narodov bo do leta 2050 v urbanih območjih živelo 68 odstotkov prebivalstva planeta, toda stopnja globalne urbanizacije že zdaj skriva razlike med državami. Medtem ko v Severni Ameriki že živi 82 odstotkov ljudi v urbanih okoljih, jih na Kitajskem 65 odstotkov, v Afriki pa 43 odstotkov. V ZDA se je na število ljudi, ki se selijo s podeželja v mesta, povečalo s 50 odstotkov v petdesetih letih prejšnjega stoletja na 83 odstotkov leta 2020. Ta hitra rast poleg okoljskih sprememb še povečuje stresne dejavnike za zdravje ljudi, infrastrukturo, družbeno-ekonomske sisteme in bistvene vire, kot sta energija in voda.
