V hladni sodni dvorani vrhovnega sodišča v Brasilii je na zatožni klopi nekdanji predsednik Brazilije Jair Bolsonaro. Nerad sicer pride na sodišče, zadnje čase pa ima takšen obraz, kot bi bil izklesan v kamen. V rokah tudi rad drži izvod ustave, ki je kot nekakšen rekvizit v skrbno zrežirani predstavi, s katero želi sebe prikazati kot žrtev in branika reda. Toda obtožbe, ki jih proti njemu in 33 soobtožencem navaja generalno tožilstvo, rišejo drugačno podobo: na sodišču je voditelj, ki naj bi po volilnem porazu leta 2022 vodil obsežno zaroto za razveljavitev demokratične volje ljudstva.
Ob morebitni obsodbi mu grozi do 40 let zapora. Zgodba je tako neverjetna, da se bere kot kriminalka, hkrati pa dogajanje kaže značilnosti, ki se kot vzorec pojavljajo tudi drugod po svetu. Kot bi vsi brali enak priročnik in iz njega črpali navdih za to, kako se povzpeti ali kako ostati na oblasti.
Sojenje, ki ga neposredno prenaša televizija, pa je torej več kot samo pravni obračun. Je pravzaprav forenzična analiza anatomije spodletelega državnega udara in hkrati preizkus odpornosti demokratičnih institucij v največji državi Latinske Amerike.
Bolsonarova obramba je preprosta, vendar tudi drzna. Trdi namreč, da ni nikoli storil ničesar protiustavnega. Priznava sestanke z vojaškimi poveljniki po izgubljenih volitvah, pri čemer vztraja, da so le preučevali zakonite možnosti, ki jih imajo na voljo.
»Nikoli nismo želeli zapustiti okvirov ustave,« je zatrdil na sodišču.
Obsežno dokazno gradivo
Vendar pa obsežno dokazno gradivo, ki ga je zbrala zvezna policija – na stotine strani dokumentov, pričevanj in digitalnih sledi – pripoveduje zgodbo o mrzličnih devetih tednih, v katerih naj bi Bolsonarov notranji krog snoval drzen in nevaren načrt za ohranitev oblasti. Bere se kot kriminalka.
Po tesnem porazu proti Luizu Ináciu Luli da Silvi, ki je zdaj predsednik Brazilije, se je po besedah ključne priče, podpolkovnika Maura Cida, Bolsonarovega osebnega pomočnika, »pogon za ohranitev oblasti zagnal v najvišjo prestavo«. Cid, ki je bil navzoč na številnih ključnih sestankih in zdaj sodeluje s tožilstvom v zameno za milejšo kazen, je postal osrednji vir informacij za preiskovalce.
Prvi korak pučistov je bil diskreditacija volilnega sistema. Bolsonaro je leta dolgo trdil, da so elektronski volilni avtomati, ki jih tamkaj uporabljajo, prirejeni, in po porazu je to retoriko samo še okrepil. Pri tem je seveda pozabil omeniti, da so bili ti avtomati v uporabi več kot desetletje, vključno z letom 2018, ko je na volitvah zmagal on.
Njegovi podporniki, prepričani o volilni kraji, so se zbrali pred vojašnicami po državi in zahtevali posredovanje. Bolsonaro je te demonstracije opisal kot »rezultat ogorčenja in občutka krivice glede tega, kako je potekal volilni proces«.
Srhljivi načrti
Toda za zaveso javne retorike so se snovali veliko konkretnejši in srhljivejši načrti. Preiskovalci so našli dokument, ustvarjen v predsedniški palači, ki je predvideval »izbris zmagovalne liste«. V njem je bilo zapisano, da naj bi Lulo in njegovega podpredsednika umorili s »strupom ali kemičnimi sredstvi« ali »smrtonosnim orožjem, kot so eksplozivi«.
Drug zaseženi dokument je bil še neposrednejši: »Lula ne bo prišel do konca klančine,« se je glasil zapis, ki se je nanašal na pot v predsedniško palačo. Načrt naj bi vključeval tudi aretacijo ali celo umor vrhovnega sodnika Alexandra de Moraesa, ki je postal Bolsonarov največji nasprotnik v sodstvu.
Avtor dokumenta, general Mario Fernandes, visoki Bolsonarov pomočnik, je trdil, da je šlo za osebne misli, ki jih ni nikomur pokazal. »Natisnil sem ga samo zase,« je pričal in dodal, da ga je kmalu zatem raztrgal.
Toda preiskovalci so ugotovili, da je bil dokument natisnjen dvakrat, ko je bil v stavbi navzoč tudi Bolsonaro, in da je Fernandes samo 40 minut po enem od tiskanj prispel v predsedniško rezidenco.
Osrednji del načrta pa je bil, kot je to običajno v teh primerih, prepričati vojsko, naj podpre udar. V začetku decembra 2022 je Bolsonaro sklical sestanek s poveljniki vseh treh vej oboroženih sil. Po pričevanju Cida in enega od poveljnikov jim je predstavil osnutek dekreta, znanega kot Minuta do Golpe. Ta je predvideval razglasitev izrednih razmer, izvedbo novih, »čistih« volitev in aretacijo sodnika Moraesa. Bolsonaro bi seveda do novih volitev ostal na oblasti.
Cid trdi, da je Bolsonaro osebno popravljal osnutek. Nekdanji predsednik pa to zanika. »To ni res. Ničesar nisem popravil,« je odvrnil na sodišču. Ko so kopijo dekreta našli na njegovem domu, je poskušal zmanjšati njegov pomen: »Temu pravite dekret za državni udar?«
Mornarica je bila pripravljena
Odzivi vojaškega vrha so bili različni. Poveljnik mornarice naj bi načrt podprl in dal svoje enote na voljo. Toda ključna sta bila poveljnika kopenske vojske in letalstva, ki sta idejo odločno zavrnila. General Marco Antônio Freire Gomes, poveljnik kopenske vojske, je Bolsonaru po lastnih besedah dejal, da njegove sile »ne bodo sodelovale pri ničemer, kar presega njihova ustavna pooblastila«. Po nekaterih navedbah naj bi mu celo zagrozil z aretacijo. Bolsonaro je to v svojem slogu omilil: »Rekel je le, naj bom previden – pravni namig, ne ukaz.« Sodelovanje je zavrnilo tudi vojaško letalstvo.
Zavrnitev vojske je bila hud udarec za zarotnike. Zvočno sporočilo, ki ga je prej omenjeni general Fernandes poslal Cidu, razkriva frustracijo v Bolsonarovem taboru. »Dajte no, predsednik,» je Fernandes pripovedoval, da je rekel Bolsonaru. »Zamudili smo že toliko priložnosti.«
Bolsonarov poskus ohranitve oblasti pa ni osamljen incident. Njegov scenarij – od sistematičnega širjenja dvomov o volitvah do pritiska na institucije in hujskanja podpornikov, ki je doseglo vrhunec z nasilnim vdorom v vladne stavbe 8. januarja 2023 – je srhljivo podoben dogajanju v ZDA po porazu Donalda Trumpa. Napad na brazilski kongres, ki se je zgodil kmalu po volitvah, je bil skoraj natančna kopija vdora v ameriški Kapitol dve leti prej.
Enak priročnik
Oba voditelja sta, kot kaže, uporabila enak priročnik: najprej sta razglasila volitve za nepoštene, nato pa poskušala zlorabiti moč države, da bi ostala na oblasti. Ko to ni uspelo, sta se zanašala na pritisk ulice. Po napadu v Brasilii je bil Bolsonaro, ki je dogajanje spremljal z varne razdalje – bil je namreč na Floridi – ure in ure tiho. Ko se je končno oglasil, je obsodil uničenje, toda ob tem zanikal vsakršno odgovornost z besedami, da je vedno deloval »v okviru meja ustave«.
Ta vzorec delovanja postaja prepoznavna strategija desničarskih populistov po vsem svetu. Ker je Brazilija gospodarski, okoljski in geopolitični velikan, daje vsemu temu dogajanju dodatno težo. Stabilnost Brazilije je namreč ključna za stabilnost regije in ima globalne posledice. Ali povedano drugače: poskus državnega udara ni ogrozil samo brazilske demokracije, temveč je poslal nevaren signal v okoliške države in po vsem svetu.
Sojenje se nadaljuje. Pričevanja Cida in drugih udeležencev so v neposrednem nasprotju z Bolsonarovo različico dogodkov. Opazovalci pri tem še opozarjajo, da nekdanji predsednik s poskusi normalizacije in zmanjševanja pomena svojih dejanj obtožb ne ovrže, temveč jih prej potrjuje. Ne glede na končni izid pa je proces že razgalil, kako blizu roba prepada se je takrat znašla brazilska demokracija in kako krhka je lahko, ko se spoprime z voditeljem, ki ne sprejema poraza.
Jair Bolsonaro je sicer ideološko desničarki populist. Zdi se, da so njegovi gospodarski in politični botri čez njega sicer naredili križ in da že iščejo nov obraz, ki bi bil blizu njihovi volilni bazi.
