Pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil, da udeleženci do začetka zbiranja podatkov še nikoli niso bili v partnerski zvezi. Raziskovalci so jih nato redno spremljali do 29. leta. Izsledki so pokazali naslednje:
- Moški in visoko izobraženi statistično gledano za vzpostavitev prve resne zveze potrebujejo dlje časa.
- Osebe, ki še niso zapustile »hotela mama« ali živijo popolnoma same, težje najdejo partnerja.
- Ljudje, ki svoje splošno počutje ocenjujejo kot slabo, dlje časa ostajajo samski.
Nevaren začaran krog osamljenosti
Analiza opozarja na »zmerna tveganja« za psihološko stanje mladih, ki ostajajo samski dlje kot njihovi vrstniki. Z leti so postajali vse manj zadovoljni z življenjem, hkrati se je stopnjeval občutek osamljenosti. Najhuje postane v poznih dvajsetih letih, ko se je pri dolgotrajno samskih povišala tudi stopnja depresivnosti.
Raziskovalec Michael Krämer izpostavlja začaran krog: slabo počutje povečuje verjetnost, da oseba ostane samska, kar nato njeno počutje še dodatno poslabša. To lahko v poznih dvajsetih letih zelo oteži iskanje prvega partnerja.
Partnerstvo kot recept za srečo?
Študija, v kateri je sodelovalo več kot 17.000 ljudi, je bila objavljena v strokovni reviji Journal of Personality and Social Psychology. Raziskovalci so opazili, da so anketiranci postali opazno bolj zadovoljni in so se počutili manj osamljene takoj, ko so vstopili v prvo partnersko zvezo. Zanimivo je, da na stopnjo depresivnosti vstop v zvezo ni imel neposrednega vpliva.
Kot so znanstveniki zapisali v zaključku, pa kljub pozitivnim učinkom zveze ugotavljajo naslednji splošen družbeni trend: »Mladi odrasli se vse pogosteje odpovedujejo stalnim romantičnim razmerjem.«
