Časi naivnega eksperimentiranja z drogami, ki so zaznamovali generacijo »flower power«, so nepreklicno minili. Danes ne govorimo več o iskanju duhovne svobode, temveč o brutalni komercializaciji in normalizaciji, ki prežemata vse pore družbe. Droge so postale del vsakdana, kokain nekaj običajnega na zabavah, mladi pa se z drogami srečujejo že med šolskimi odmori. Medtem ko nas strokovnjaki opozarjajo na invazijo novih, še nevarnejših psihoaktivnih snovi, ki so nepredvidljive in izjemno nevarne, politika vztraja pri predlogu zakona o rekreativni rabi konoplje, ki odpira vrata gojenju in uporabi.
Kljub temu da je konoplja daleč najbolj razširjena prepovedana droga ter da sta Ljubljana in Koper v evropskem vrhu po njeni uporabi, se zdi, da je politična agenda usmerjena v popolno normalizacijo. Strokovnjakinja s tega področja, psihiatrinja dr. Mirjana Delić, jasno pove, da večja dostopnost neizogibno vodi v več težav, še posebej pri mladih, ki bodo odraščali z zgrešenim prepričanjem, da konoplja ni droga, in se jim bo zdelo povsem normalno, da si bodo na šolskem dvorišču zvili džojnt, misleč, da bodo s tem izginile vse težave tega sveta.
Posledice takšne politike so predvidljive in merljive. Ena najbolj očitnih bo na področju varnosti v prometu. THC dokazano upočasni reakcijski čas, zniža koncentracijo in poslabša koordinacijo – sposobnosti, ki so ključne za varno vožnjo. Raziskave agencije za varnost prometa kažejo alarmantno sliko: kar 61 odstotkov anketiranih, ki so jemali droge, je v zadnjem letu tudi vozilo, večina sopotnikov pa ob tem ni bila zaskrbljena. S sproščanjem zakonodaje bo to tveganje le še naraslo, opozarja stroka, ki pa je odločevalci ne želijo slišati.
A ne gre le za konopljo in tako imenovane klasične droge. Tudi pri nas si ne moremo več zatiskati oči, da so vse pogosteje prisotni sintetični kanabinoidi, tudi v obliki piškotov, bombonov in v vejpih, katerih vsebnost in moč sta pogosto neznani tako uporabniku kot institucijam. Poleg tega se v Evropi in tudi že v Sloveniji pojavljajo izjemno močni sintetični opioidi, kot so nitazeni in analogi fentanila, pri katerih lahko že mikrogramski odmerki povzročijo zastoj dihanja. Aprila letos je bil fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina, odkrit celo v Ljubljani, prodan kot heroin, kar kaže, da najhujši scenariji niso več le oddaljena grožnja, temveč realnost.
Smo na kritični točki. Zdi se, da so populistični ukrepi preglasili razum in znanost. Nadaljevanje po tej poti ni znamenje svobode, ampak kolektivna odpoved odgovornosti, za katero bomo vsi plačali visoko ceno.
