Ste opazili, kako so se besede, ki so še do nedavna bolj ali manj živele v ekonomskih učbenikih in v že nekoliko oddaljenih spominih, spet prikradle v naš vsakodnevni besednjak? Izraza, kot sta inflacija in »skrčflacija«, nista več zgolj abstraktna pojma, temveč vsakdanja resničnost, o kateri razpravljamo za kuhinjskimi mizami in v vrstah pred blagajnami. Ta ponovni vznik besednjaka ekonomske tesnobe, kot mu lahko rečemo, je jasno znamenje, da so za navadne državljane najnujnejše skrbi hitro naraščajoči življenjski stroški, ki najedajo finančno varnost.
Ne gre zgolj za vprašanje računov za živila. Kriza dostopnosti je večglava. Huda stanovanjska kriza potiska sanje o lastništvu nepremičnine vse dlje od dosega mnogih, medtem ko obremenjen zdravstveni sistem škripa pod težo starajočega se prebivalstva in pomanjkljivega financiranja, kar vodi v vse daljše čakalne dobe za ključne posege. Toda medtem ko to šepetanje o gospodarski stiski prerašča v rjovenje, se ni mogoče izogniti občutku, da v dvoranah moči vlada nenavadna gluhota. Zdi se, da je politični diskurz v Sloveniji (še posebej pa na širši evropski ravni) nenavadno odmaknjen od teh temeljnih bojev.
Medtem ko se družine spopadajo z upadajočo kupno močjo, je politična elita pogosto zatopljena v »veličastnejše«, bolj abstraktne razprave. V ospredju nedavnih razprav na visoki ravni, od Bruslja do Blejskega strateškega foruma, so prevladovale geopolitika, nujnost širitve EU in obramba demokratičnih vrednot. To so nedvomno pomembne teme z dolgoročnimi posledicami za prihodnost celine. Varna in demokratična Evropa je v interesu vseh. Toda v zraku visi težko vprašanje, ali se te strateške prednostne naloge obravnavajo na račun neposrednih, oprijemljivih potreb ljudi.
Nevarno je, kadar se politična agenda in življenjska izkušnja volilcev tako močno razhajata. Vzpon populističnih gibanj po Evropi v veliki meri poganja prepričanje, da je prevladujoča politika pogovor elite, ki ignorira vsakdanje težave ljudi. Ko družino skrbi, kako bo kupila hrano ali si privoščila dostojno stanovanje, se ji razprave o geopolitični strategiji zdijo nepomembne. Te besede seveda niso poziv k umiku od perečih vprašanj našega časa, ki jih res ni malo. Gre pa za poziv k ponovnemu uravnoteženju prednostnih nalog pri nas in v EU. Stabilnost naših družb ne temelji samo na močnih zavezništvih in političnih idealih, temveč tudi na gospodarski blaginji nas, državljanov. Politiki, ki ne znajo nasloviti temeljnih skrbi ljudi, bodo prej ali slej soočeni z vprašanjem legitimnosti. To pa ni dobro.
damjan.franz@nedeljski.si
